Franja

povôden (-dna -o) adj. dell'acqua; acquatico:
zool. povodna bolha dafnia (Daphnia pulex)
zool. povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibius)
zool. povodni kos merlo acquaiolo (Cinclus cinclus)
etn. povodni mož genio dell'acqua

pòvodnīk m
1. konj povodnik
2. crni povodnik zool. povodni kos, Cinclus cinclus

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

Praxagorās -ae, m (Πραξαγόρας) Prakságora(s), zdravnik z otoka Kos: Plin., Cels., Cael.

Preis, der, (-es, -e)

1. beim Kauf: cena

2. (Belohnung) nagrada; (Lob) hvala, pohvala einen guten Preis machen ponuditi za ugodno ceno; Preise auszeichnen označiti cene; einen Preis aussetzen auf razpisati nagrado; hoch/gut im Preis stehen imeti dobro ceno; im Preis erhöhen/herabsetzen zvišati/znižati ceno; im Preis zurückgehen: X geht im Preis zurück Xu cena pada; mit dem Preis zurückgehen spuščati ceno; um jeden Preis za vsako ceno, na vsak način; um keinen Preis za nobeno ceno, za noben denar; unter Preis pod ceno; zum Preis von (X Mark) po ceni (X mark), po (X mark) za kos; zu festen Preisen po fiksnih cenah; wie der Preis, so die Ware za malo denarja malo muzike

price¹ [práis] samostalnik
cena, stroški, izdatki; (borza) tečajna vrednost, borzni kurz; plačilo, nagrada
figurativno cena, žrtev

fixed price stalna cena
price fixed zadnja, najvišja cena
ekonomija long price bruto cena (vključno s carino)
cost price lastni stroški
ekonomija adjustable (ali graduated) price gibljiva cena
ekonomija asked price zahtevana cena
ekonomija bid (ali offered) price ponujena cena
ekonomija share (ameriško stock) price borzni kurz
ekonomija price of issue; ali issue price emisijski kurz
ekonomija price per unit cena za kos
ekonomija to get (ali secure) a good price doseči dobro ceno
figurativno every man has his price vsakega človeka je moč kupiti
beyond (ali above, without) price neprecenljiv, nedosegljiv
to set a price on s.o.'s head razpisati nagrado na koga
at a heavy price za visoko ceno, za veliko žrtev
at any price za vsako ceno
not at any price za nobeno ceno
to bear too high (ali stiff) a price preveč veljati
sleng what price? kako kaže z...?, kakšne šanse ima...?

primor moški spol spretnost, mojstrstvo; popolnost, dovršenost, lepota

es un primor je prava mojstrovina
es un primor para hacerlo v tem mu nihče ni kos
cantar con primor krasno peti
trabaja que es un primor čudovito dela
muchos primores de libros mnogo dragocenih knjig

prislánjati (-am) | prisloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare, addossare:
prisloniti kos pohištva k steni addossare un mobile alla parete
prisloniti puško k ramenu spallare il fucile

B) prislánjati se (-am se) | prisloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi

2. accodarsi a, intrupparsi in, intrudersi in

prodájati (-am) | prodáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

1. vendersi

2. prostituirsi

pŕsen pectoral

prsna bradavica (ženskih prsi) pezón m, (moška) tetilla f
prsni čaj tisana f pectoral
prsni kos (perutnine) pechuga f
prsni koš (anat) caja f torácica, torax m
prsna mrena pleura f
vnetje prsne mrene pleuritis f, pleuresía f
prsno plavanje (natación f a) braza f
prsna plavut aleta f pectoral
prsna votlína cavidad f torácica
prsna žleza timo m

prtljag|a ženski spol (-e …) das Gepäck, Reisegepäck (letalska Luftgepäck, nadtežna Übergepäck, diplomatskega kurirja Kuriergepäck, mala Kleingepäck, ročna Handgepäck, Kleingepäck)
… prtljage Gepäck-
(izdajanje die Gepäckausgabe, kontrola die Gepäckkontrolle, kos das Gepäckstück, oddaja die Gepäckaufgabe, odprava Gepäckabfertigung, sprejem die Gepäckaufnahme, zavarovanje die Gepäckversicherung, Reisegepäckversicherung; za prtljago - okence der Gepäckschalter, omarice die Gepäckaufbewahrung, klop die Gepäckbank, mreža das Gepäcknetz, nalepka der Gepäckaufkleber, polica die Gepäckablage, prostor der Gepäckraum, shramba die Gepäckaufbewahrung, tehtnica die Gepäckwaage)
vagon za prtljago der Packwagen, Gepäckwagen

prtljága (potovalna) bagages moški spol množine ; (vojaško) paquetage moški spol , équipement moški spol

potniška bagages enregistrés (ali accompagnés)
ročna prtljaga bagages à main, les petits bagages
kos prtljage colis moški spol
listek o shranitvi prtljage bulletin moški spol d'enregistrement (des bagages), bulletin de consigne
nosač prtljage (na žel. postaji) porteur moški spol
oddaja prtljage enregistrement moški spol des bagages
shramba za prtljago (na postaji) consigne ženski spol
dati prtljago v garderobo déposer ses bagages à la consigne

prtljága (potovalna) equipaje m ; voj bagaje m

ročna prtljaga bultos m pl (ali equipaje m) de mano
kos prtljage bulto m
nosač prtljage mozo m de estación, mozo m de cuerda, Arg changador m
listek o shranitvi prtljage resguardo m de la consigna
shramba za prtljago (na postaji) consigna f
oddaja prtljage facturación f de equipajes
sprejemališče prtljage depósito m de eqipajes
zavarovanje prtljage seguro m de equipajes
z vso prtljago con toda impedimenta, con armas y bagajes
dati prtljago v garderobo entregar el equipaje en la consigna
oddati svojo prtljago facturar el equipaje

puñalada ženski spol zabod

coser a puñaladas večkrat zabosti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
es un hombre que le pega una puñalada al lucero del alba on je vsakemu kos

puščav|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (modri kos) die Blaumerle, die Blaudrossel

quadrātūra -ae, f (quadrāre) preoblikovanje v štirikotnik, razdelitev na štiri dele, kvadratura: circuli quadratura Ps.-Ap.; meton. štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: quadraturam vitream inserere Vop. vstaviti štirikoten kos stekla.

quālis -e (adj. iz quī z obrazilom -ālis, prim. gr. πηλί-κος)

1. interrog. kak? kakšen?: v neodvisnem vprašanju ali v vzkliku: Enn. ap. Ci. et Serv., Pl., Val. Fl. idr., qualis erit tua accusatio? Ci., qualem feminam fuisse putatis? Ci., hei mihi qualis erat! V., qualem equum perdunt? Cu.; v odvisnem vprašalnem stavku: Pl., Ter., Pr. idr., docebo, quale praemium Miltiadi sit tributum N., qualis esset natura montis … , qui cognoscerent, misit C., ipsius rei natura qualis et quanta sit, quaerimus Ci.

2. relat. kakršen, tak kot (kakor), pogosto z determinativnim talis, pa tudi brez njega: Deiotarum erga te talem cognovisti, qualis Attalus in Africanum fuit Ci., tale tuum carmen nobis … . quale sopor fessis in gramine … V., equitum acies, qualis … caede omnia replet L., ibant per umbram, quale iter in silvis est V. kakor se hodi po gozdovih, in hoc … bello, quale bellum nulla umquam barbaria cum sua gente gessit Ci.; pogosto uvaja zglede in prispodobe = kakor na primer, kakor, kot: Q., ad aperta et clara (sc. somnia) veniamus, quale est de illo interfecto a caupone Megaris, quale de Simonide Ci., qualis … Diana choros exercet … , talis erat Dido V. kakor … taka je bila Didona; ret.: qualis columba fertur … sic Mnestheus … V.; po gr. vzoru predik. (= adv.): qualis … philomela queritur V. kakor, qualis (οἷος) apes exercet labor V., falcata … cauda est, qualia dimidiae sinuantur cornua lunae O.

3. indef. kakšen, nekak, nekak(ov)šen: illa effici, quae appellant qualia Ci. (prevod gr. fil. t.t. ποιά), prius aliquid esse debet, deinde quale esse Sen. ph. Adv. quāliter na kakšen način, (tako) kakor: Col., Plin., Cels., Val. Fl., lacrimae fluxere per ora, quales abiecta de nive manat aqua O., qualiter Assyrios renovant incendia nidos, … taliter exuta est veterem nova Roma senectam Mart.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

raztegljivi kavč stalna zveza
(kos pohištva) ▸ kihúzható ágy

reach¹ [ri:č] samostalnik
doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
arhaično morski rokav, zaliv

out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
a reach of woodland razsežno gozdno področje
to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
to have a wide reach daleč segati, se razprostirati