Franja

īris, īris Cat., Plin., Plin. Val., īridis Cels., Plin., acc. īrim Cels., Col., abl. īrī Cat., Plin., īride Cels., f

1. bot. dišeča rastlina perunika, poseb. njena korenina, perunična korenina: Plin., iris arida (posušena) Cat., Cels.

2. „mavričnik“, nek dragi kamen, menda prav čist šesterostran prizmatičen ledec (= kristal): Plin.

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

izdolb|sti (-em) tehnika iz einstemmen in, ausstemmen aus, eingraben in; geografija auswaschen, auskolken
kaplja za kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

jantaren pridevnik
1. (o snovi) ▸ borostyán
2. (o barvi) ▸ borostyán

jardineux, euse [-nö, z] adjectif pegast, moten (diamant)

pierre féminin jardineuse pegast kamen

jo|kati [ó] (-kam/-čem) weinen; (tuliti) heulen
jokati s kom: mitweinen
jokati za kom/čim (jemandem/einer Sache) nachweinen
jokati, da bi se kamen omečil weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte
jokati od veselja Freudentränenn vergießen

káčji

káčji kamen serpentine
káčja koža snake skin
káčji pastir zoologija dragonfly
káčji pik snakebite
káčji strup snake venom
káčje usnje snake leather
káčja zalega brood of snakes, figurativno biblija generation of vipers
káčji ples serpentine dance, snake dance
káčje ride serpentine windings pl

káčji de(l) serpiente

kačji pik (ugriz) picadura f (mordadura f) de serpiente
kačja zalega nidada f de serpientes; fig ralea f de víboras (ali de sierpes)
kačja farma serpentario m
kačji kamen serpentina f
kačji pastir (zool) libélula f
kačji strup (koža) veneno m (piel f) de serpiente
kačja rida serpentina f

kámenček (-čka) m dem. od kamen sassolino, pietruzza, ciottolo; šol. lapis;
kamenčki v rečnem produ ciottoli nel greto del fiume
kamenčki v mozaiku le tessere del mosaico
biol. ravnotežni kamenčki statoliti
vžigalni kamenček pietrina

kȁmenī -ā -ō gl. kamen -a -o

kantónski² (-a -o) adj. pog.
kantonski kamen paracarro

kaplj|a ženski spol (-e …) der Tropfen, -tropfen (dežna Regentropfen, krvi Blutstropfen, pelina Wermuttropfen); ➞ → kapljica
do zadnje kaplje bis zur Neige, izprazniti steklenico: das Letzte aus der Flasche holen
figurativno kaplja v morje ein Tropfen auf den heißen Stein
figurativno do zadnje kaplje krvi bis zum letzten Mann, (do zadnjega diha) bis zum letzten Atemzug
kaplja za kapljo kamen izdolbe steter Tropfen höhlt den Stein

karneol samostalnik
(poldragi kamen) ▸ karneolKarneoli so cenjeni poldragi kamni, uporabljajo pa jih tudi za izdelavo pečatov. ▸ A karneolok értékes féldrágakövek, és pecsétek készítésére is használják őket.

kilometer (-metre) [kiləmí:tə, kilɔ́mitə] samostalnik
kilometer

kilometer (-metre) board kilometerska tablica
kilometer (-metre) stone kilometerski kamen

kilométrique [-trik] adjectif kilometrski

borne féminin kilométrique kilometrski kamen

kilométrski

kilométrski kamen kilometre stone, milestone
kilométrski števec mileage recorder; odometer
kilométrska tabla kilometre board

kilométrski

kilometrski kamen borne ženski spol kilométrique
kilometrski števec compteur moški spol kilométrique
kilometrska tarifa tarif moški spol kilométrique (ali au kilomètre)

kilométrski (-a -o) adj.

1. chilometrico:
kilometrska razdalja percorso chilometrico
kilometrski kamen pietra miliare
avt. kilometrski števec contachilometri

2. pren. chilometrico, interminabile

kilométrski kilométrico

kilometrski kamen poste m (ali mojón m) kilométrico
kilometrski števec cuenta-kilómetros m, contador m de kilómetros

klepáti (klépljem) imperf. ➞ sklepáti

1. (ostriti rezilo) affilare

2. (obdelovati pločevino) lavorare lamiere, lamierini

3. battere

4. strimpellare (il pianoforte); dattilografare; tartassare la macchina da scrivere

5. arrancare

6. pren. mangiare (male e uniforme)

7. lov. cantare, chioccolare (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
klepati mlinski kamen rigare la macina
klepati o kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
klepati tuji jezik parlucchiare una lingua straniera
klepati verze comporre (brutti) versi, spoetare