Franja

spakedrán

spakedrán jezik jargon

sploš|en [ô] (-na, -no)

1. allgemein (tudi matematika), Allgemein- (dobrina das Allgemeingut, der Allgemeinbesitz, infekcija Allgemeininfektion, izobrazba Allgemeinbildung, blagor das Allgemeinwohl, interes das Allgemeininteresse, počutje das Allgemeinbefinden)
lingvistika splošna raba der allgemeine Sprachgebrauch
splošna ocena allgemeine Beurteilung
splošna vojaška obveznost allgemeine Dienstpflicht
splošna enačba matematika allgemeine Gleichung
splošne volitve množina allgemeine Wahlen

2. (obči) gemein, Gemein- (koristnost die Gemeinnutz, nevarnost die Gemeingefahr, raba der Gemeingebrauch, razumljivost die Gemeinverständlichkeit, veljavnost die Gemeingültigkeit, dobrine množina das Gemeingut, jezik die Gemeinsprache)

3. (generalen) generell, General- (amnestija/pomilostitev die Generalamnestie, klavzula die Generalklausel, odveza die Generalabsolution, obravnava/razprava die Generaldebatte, prevencija die Generalprävention, stavka der Generalstreik, napad vojska der Generalangriff)

4. (univerzalen) universal, universell, Universal- (omikanost die Universalbildung, zgodovina die Universalgeschichte)

5. (posplošen) allgemein, pauschal

6.
splošni davki Gemeinschaftssteuern množina
biologija splošni razvoj die Stammesentwicklung
| ➞ → splošno

spodnjenemšk|i [ó,é] (-a, -o) niederdeutsch
spodnjenemški jezik das Niederdeutsche

sporazumévanje (-a) n

1. accordo:
sporazumevanje o ceni accordo sul prezzo

2. comunicazione:
jezik, sredstvo sporazumevanja la lingua, mezzo di comunicazione
sporazumevanje s prsti dattilologia

srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

srbi me cela me démange (ali me gratte)
roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?

srbéti picar; escocer; sentir comezón f

koža me srbi me pica la piel, siento picor en la piel
jezik ga srbi (fig) no puede guardarse para sí lo que sabe
kogar srbi, naj se popraska el que se pica ajos come
srbeti, da bi nekaj storili (fig) tener el prurito de hacer alg, rabiar por hacer alg

srbski pridevnik
(o Srbiji in Srbih) ▸ szerbPovezane iztočnice: srbski dinar, srbski jezik

srednja visoka nemščina stalna zveza
jezikoslovje (nekdanji jezik) ▸ középfelnémet nyelv

srednjeveška latinščina stalna zveza
(jezik) ▸ középkori latin nyelv

standard|en (-na, -no) Standard- (format das Standardformat, jezik die Standardsprache, paket das Standardpaket, pojem Standardbegriff, razred die Standardklasse, barva die Standardfarbe, izvedba die Standardausführung, oblika die Standardform, puška das Standardgewehr, zasedba die Standardbesatzung, delo das Standardwerk); Norm- (list das Normblatt, pogoj die Normbedingung, pritisk der Normdruck, paleta die Normpalette, temperatura die Normtemperatur, število die Normzahl), Normal- (film der Normalfilm, kamera die Normalfilmkamera)
standardo im Normalfall

stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
standardni izdelki prodotti standard
standardni predpisi norme standard
standardno zdravilo medicinale standard
standardno pohištvo mobilia standard
ekon. standardna deviacija deviazione standard
standardna puška fucile standard
lingv. standardni jezik lingua standard
voj. standardno orožje armamento standard
standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale

standardizírati (-am)

A) perf., imperf. standardizzare; ekst. omologare, unificare:
standardizirati meritve standardizzare le misure
standardizirati jezik unificare, omologare la lingua

B) standardizírati se (-am se) perf., imperf. refl. standardizzarsi

stara bolgarščina stalna zveza
(jezik) ▸ óbolgár [nyelv]

stara cerkvena slovanščina stalna zveza
jezikoslovje (jezik) ▸ óegyházi szláv nyelv

stara visoka nemščina stalna zveza
jezikoslovje (jezik) ▸ ófelnémet nyelv

starofrancóski (-a -o) adj. lingv.
starofrancoski jezik lingua d'oil

stólica (-e) f

1. šol. cattedra:
stolica za italijanski jezik cattedra di lingua italiana

2. star. (glavno mesto) capitale

3. med. (iztrebljanje) evacuazione, defecazione:
imeti neredno stolico avere una defecazione irregolare

4. rel. sede:
papeška, sveta stolica Santa Sede
škofovska stolica sede episcopale

stonožnik [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (jelenov jezik) die Hirschzunge

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

strojn|i [ô] (-a, -o) maschinell; Maschinen- (del der Maschinenteil, pogon der Maschinenantrieb, čas die Maschinenzeit, element das Maschinenelement, jezik die Maschinensprache, ključavničar der Maschinenschlosser, der Maschinenbauer, liv der [Maschinenguß] Maschinenguss, nož das Maschinenmesser, park der Maschinenpark, varilec der Maschinenschweißer, stavek der Maschinensatz, čipka die Maschinenspitze, delavnica die Maschinenwerkstatt, kad tehnika die Maschinenbütte, linija die Maschinenstraße, obdelava die Maschinenbearbeitung, pavka die Maschinenpauke, predilnica die Maschinenspinnerei, tovarna die Maschinenfabrik, knjiženje die Maschinenbuchführung, kovičenje die Maschinennietung, pletenje/pletilstvo das Maschinenstricken, postrojenje Maschinenanlage, pranje die Maschinenwäsche, risanje das Maschinenzeichnen, stavljenje/stavek der Maschinensatz)
strojna molža das Melken mit der Maschine
strojne naprave die Maschinerie
strojno mit Maschinenkraft, mit der Maschine, maschinen-
(čitljiv maschinenlesbar, glajen maschinengeglättet, intenziven maschinenintensiv, pleten maschinengestrickt, premazan maschinengestrichen, sušen maschinengetrocknet, vezen maschinengestickt)
ki se lahko pere strojno waschmaschinenfest
primerno za strojno obdelavo maschinengerecht