Franja

zobozdravník, -ica (chirurgien moški spol ) dentiste moški spol, ženski spol

zvézdnik, -ica star ženski spol , étoile ženski spol , vedette ženski spol (de la scène, du cinéma)

zvodník, -íca entremetteur, -euse moški spol, ženski spol , proxénéte moški spol, ženski spol , séducteur, -trice moški spol, ženski spol , suborneur, -euse moški spol, ženski spol ; (moški) souteneur moški spol, familiarno maquereau moški spol , marlou moški spol, popularno mac moški spol , mec moški spol

žêpar, -ica (tat, -ica) voleur, -euse moški spol, ženski spol à la tire, pickpocket moški spol

pozor pred žeparji! gare (ali prenez garde) aux pickpockets!

αἰνο-παθής 2 (πάσχω) ep. grozno trpeč, mučenik (-ica).

αἰχμ-άλωτος 2 (αἰχμή, ἁλίσκομαι) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; ὁ, ἡ vojni ujetnik (-ica), suženj; δουλοσύνη αἰ-ου usoda ujetnika (sužnja); τὰ αἰ-α vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, τὰ αἰχμάλωτα plen, zaplenjena živina.

βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.

δεσμώτης, ου, ὁ (δεσμόω), fem. δεσμῶτις, ιδος poet. ujet, vklenjen; subst. ujetnik (-ica).

διδάσκαλος, ὁ, ἡ 1. učitelj(ica), εἰς, ἐν διδασκάλων(sc. οἶκον, οἴκῳ) v šolo, v šoli, ἐκ διδασκάλων ἀπαλλάττομαι zapustim šolo. 2. χοροῦ učitelj kora (zbora), zborovodja; tudi = ὁ ποιητής.

ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.

ἡγεμών, όνος, ὁ, ἡ 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun. 3. vladar, kralj, knez, namestnik NT, poglavar, upravitelj.

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.

καλο-διδάσκαλος, ὁ, ἡ učitelj(ica) dobrega NT.

κλῃδουχέω poet. sem ključar, svečenik(ica), predstojnik(ica) svetišča.

κλῃδοῦχος, ὁ, ἡ poet. ključar, svečenik(ica), predstojnik(ica) svetišča.

κνήμη, ἡ [Et. iz κνᾱμᾱ, kń̥-mā, stvn. hamma iz hanma, bedro] golén(ica), meča.

κοινο-λεχής, ὁ, ἡ (λέχος) zakonski drug, mož, žena, priležnik (-ica).

κρείων, οντος, ὁ, fem. κρείουσα vladar(ica), gospodar(ica), knez.

κυν-ώπης, ου, ὁ, fem. κυν-ῶπις, ιδος [voc. masc. κυνῶπα] (ὤψ) ep. pasjih oči, pesjan, nesramnik (-ica).

πολιοῦχος 2 (πόλις, ἔχω) ion. zaščitnik, (-ica) mesta; pridevek bogov, posebno Atene.