Franja

oper|a [ó] ženski spol (-e …) die Oper, stavba: das Opernhaus, das Operntheater; (državna Staatsoper, pekinška Pekingoper, Verdijeva Verdi-Oper, Wagnerjeva Wagner-Oper)
skladatelj oper der Opernkomponist
vodnik po operah der Opernführer
kot opera opernhaft
hoditi v opero in die Oper gehen

oprávek (-vka) m

1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali

3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino

ours [urs] masculin medved; figuré godrnjač

ours blanc, brun beli, rjavi medved
ours en peluche medvedek (igrača)
ours mal léché (figuré) neotesanec; človek, ki ne mara družbe
tourner comme un ours en cage (familier) hoditi sem in tja brez razloga
vivre en ours živeti kot divjak

ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga

pace¹ [péis] samostalnik
korak, koračaj (tudi figurativno dolžinska mera)
hoja; hitrost, tempo; korak, drnec, kljusanje (konja)

at a great (ali spanking) pace v hitrem tempu
pace for pace korak za korakom
to go the pace hitro iti (hoditi), figurativno veselo živeti, zapravljati
to hit the pace hiteti
to keep pace with iti v korak s čim
figurativno to put s.o. through his paces preizkusiti koga; dati komu priložnost, da pokaže svoje zmožnosti
to quicken one's pace pospešiti korak
to set the pace diktirati tempo
to show one's paces pokazati svoje zmožnosti
geometrical (ali great) pace 5 čevljev (1,524 m)
vojska ordinary pace navadni korak
vojska quick pace hitri korak

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche

pálica bastón m ; vara f ; (krepelec) palo m

maršalska (gorska, smučarska) palica bastón de mariscal (de montañero, de esquí)
palica za biljard taco m
sprehajalna palica bastón m
hoditi s palico andar apoyado en un bastón, andar con bastón
dobiti jih s palico llevar una paliza
naložiti jih komu s palico dar a alg una paliza
priti na beraško palico darse a la mendicidad, fam echarse a pedir limosna
spraviti na beraško palico arruinar; reducir a la pobreza; hundir en la miseria

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

passen ujemati se (zu z), biti primeren; irgendwohin: spadati; (die richtige Form, Größe haben) prilegati se; jemandem biti všeč; beim Kartenspiel, Sport predati igro; figurativ ich passe brez mene; nicht in den Kram passen hoditi narobe, ne ustrezati; sich passen spodobiti se

pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pendere)

1. tehtati, odtehta(va)ti: Col. idr., centurio aurum pensans L.; pren.: Romanos scriptores eādem trutinā H. presojati po istem merilu, extranei dictum et filii parricidium aequā lance p. Ambr. pravično presojati.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati), presoditi (presojati): quidquid spes subiecerat, aestimatione pensabat Cu., vires magis oculis quam ratione L., singula animi consulta Cu., consilium L., amicos ex factis L.; occ. pretehtavajoč primerjati: adversa secundis L., virtutibus vitia L. epit., res pensatae L. enake teže, enakovredne.

3. occ. odtehta(va)ti, plač(ev)ati, poplač(ev)ati, poravna(va)ti, vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), pobotati, odškodovati: Vell. idr., auro pensanda Sen. ph. reči, ki jih mora odtehtati zlato = dragocenosti, munus munere, vulnus vulnere O., exiguā turis impensā tanta beneficia Cu., tot castrorum excidia T., vicem alicuius rei Plin. prav tako služiti kakor, iter Lucan. iti, hoditi krajšo pot, laetitiam maerore Plin. zamenj(ev)ati; occ. plač(ev)ati (z glavo, kožo idr.), trpeti za kaj, utrpe(va)ti, pretrpe(va)ti kaj: Vell., Val. Max. idr., nece pudorem O., laudem cum damno (sc. filiae) O., poenas Sen. rh.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen

avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki

peš [é] zu Fuß, poetično: auf Schusters Rappen
hoditi/iti peš laufen, zu Fuß gehen
peš hoja das Zufußgehen, dolga: der Fußmarsch
peš promet der Fußgängerverkehr
figurativno kamor gre še cesar peš wo der Kaiser zu Fuß/alleine hingeht

péš on foot; walking

iti, hoditi péš to go on foot, to walk; to tramp
péš pot footpath, footway
péš hoja ramble, walk

petêlin (-ína) m

1. gallo:
petelin kikirika, poje il gallo canta
hoditi kakor petelin, postavljati se kakor petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi

2. (vetrokaz na strehi) banderuola

3. voj. (na puški) grilletto:
pritisniti na petelina premere il grilletto

4. persona stizzosa, irosa; attaccabrighe; persona superba, orgogliosa, presuntuosa

5. pren. incendio

6. obrt. (pri pipi) rubinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. posaditi, spustiti kam rdečega petelina incendiare la casa
pren. vstajati s petelini alzarsi di buon'ora
bojni petelin gallo da combattimento
zool. divji petelin urogallo (Tetrao urogallus)
klepanje divjega petelina il richiamo dell'urogallo
zool. mali petelin (ruševec) fagiano di monte (Lyrurus tetrix)
zool. morski petelin dattilottero (Dactylopterus volitans)

Pflaster, das, (-s, -)

1. (Straßenpflaster) (cestni) tlak

2. für Wunden: obliž

3. figurativ kraj, mesto, ein teures Pflaster drago mesto; ein gefährliches Pflaster nevaren kraj; ein zu heißes Pflaster prenevaren kraj Pflaster treten hoditi peš po mestu; ein Pflaster auf die Wunde obliž na rano, figurativ obliž za rano

piaffer [pjafe] verbe intransitif cepetati (konj), udarjati ob tla z nogami

piaffer d'impatience cepetati, hoditi sem in tja od nestrpnosti

Pilát (-a) m bibl. Pilato:
pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato)

pisada ženski spol stopinja; korak

seguir las pisadas (de alg.) iti po stopinjah; hoditi za kom, posnemati koga

planin|a¹ ženski spol (-e …) der Berg
žarenje planin das Alpenglühen
hoditi v planine Bergwanderungen machen