Franja

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

couvert, e [kuvɛr, t] adjectif pokrit, krit, zakrit, prikrit, skrit; pogozden; pooblačen (nebo)

bien couvert toplo oblečen
voix féminin couverte nejasen, hripav glas
parler à mots couverts namigovati
rester couvert obdržati pokrivalo na glavi
restez couvert! ne odkrivajte se!

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

criard, e [kriar, d] adjectif kričav, vreščeč; masculin, féminin kričač, -čka

couleur féminin, voix féminin criarde kričeča barva, vreščeč glas

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

cristal [kristal] masculin kristal; brušeno steklo; figuré, poétique (kristalna) čistost, jasnost; čista, bistra voda; čist led; (familier)

cristaux pluriel natrijev karbonat (čistilno sredstvo)
voix féminin de cristal kristalno čist glas
cristal de roche, de montagne skalni kristal

cristallino

A) agg.

1. kristalen

2. pren. kristalno čist; pošten:
voce cristallina jasen, čist glas

3. miner. kristalen, kristalast

4. bot.
erba cristallina trava opoldnevnica (Mesembryantheum cristallina)

B) m

1. anat. očesna leča

2. polkristal

cuivré, e [kɥivre] adjectif bakren, bakrene barve; kovinski (glas), zveneč

peau féminin cuivrée koža bakrene barve
voix féminin cuivrée et chaude zvonek in topel glas

cupo agg.

1. globok; nizek:
abisso cupo globoko brezno
voce cupa globok glas

2. temen, mračen:
notte cupa mračna noč
rosso cupo temnordeč
descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah

3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
carattere cupo vase zaprt značaj

4. pren. hud, silen:
dolore cupo silna bolečina

čist propre, pur, net, clair, chaste

čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

čítati lire

čitati na glas lire à haute voix
čitati iz oči, iz zvezd, z dlani lire dans les yeux, dans les astres, dans les lignes de la main

čítati (-am) imperf. ➞ prečitati

1. leggere:
znati čitati in pisati saper leggere e scrivere
čitati na glas leggere ad alta voce

2. (razumevati dogovorjene znake) leggere:
čitati note leggere le note

3. pren. leggere, comprendere, intuire:
čitati z obraza, na obrazu leggere sul volto
čitati misli leggere nel pensiero

4. pren. (napovedovati) leggere:
čitati usodo leggere nel libro del destino

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil

čuten pridevnik
1. (povezan s čuti) ▸ érzéki, érzékelő, érző
2. (telesen, kot nasprotje umskemu) ▸ érzéki
3. (ki vzburja čute) ▸ érzéki

da¹

1. pritrdilnica: ja, jawohl

2. pritrdilen odgovor: das Ja
jasen da ein klares Ja
pri poroki: das Jawort
reči da das Jawort geben, pri obljubah: zusagen

3. (glas za) die Jastimme
|
da in ne ja und nein
ne da ne ne nicht ja und nicht nein
to da, ne pa … das ja, jedoch nicht …

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah

dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
dêbela knjiga a big (voluminous) book
dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
dêbel glas a deep voice
dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
dêbele ustnice blubber lips pl
to je dêbela zgodba that's a tall story
na dêbelo trgovina wholesale
trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
trgovina na dêbelo wholesale trade
dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
kupovati na dêbelo to buy wholesale
kupec na dêbelo wholesale buyer
prodajati na dêbelo to wholesale
nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase