Franja

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

persea -ae, f (gr. περσέα) bot. pêrzeja, neko sveto drevo v Egiptu: Plin.

pérsico perzijski

pérsico m breskev (drevo)

perujska češnja stalna zveza
1. botanika Physalis peruviana (drevo) ▸ perui földicseresznye
Sopomenke: andska jagoda, perujsko volčje jabolko

2. (plod) ▸ perui földicseresznye
Sopomenke: andska jagoda, perujsko volčje jabolko

perzijska bukev stalna zveza
botanika Parrotia persica (drevo) ▸ perzsa varázsfa

piment samostalnik
1. neštevno (začimba) ▸ szegfűborsMleti piment dajemo tudi v nekatere vrste peciv. ▸ Őrölt szegfűborsot teszünk néhány süteménybe is.
Sopomenke: jamajški poper

2. (drevo) ▸ szegfűbors
Nabirajo še nezrele, zelene plodove pimenta in jih posušijo na soncu. ▸ A szegfűbors termését éretlenül, zölden szedik le, és napon szárítják.

pimentovec samostalnik
botanika Pimenta dioica (drevo) ▸ szegfűbors

pinija samostalnik
Pinus pinea (drevo) ▸ mandulafenyő

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

piramidast (-a, -o) pyramidenförmig, Pyramiden- ( agronomija in vrtnarstvodrevo der Pyramidenbaum)

pirus -ī, f bot. hruška (drevo): Varr., Pr., Plin., piro florente Ca., albus flos piri V., piri arbor Pall.

pistacija samostalnik
1. Pistacia vera (drevo) ▸ pisztácia, pisztáciafa
2. (plod) ▸ pisztácia

platana samostalnik
Platanus (drevo) ▸ platán, platánfaPovezane iztočnice: javorolistna platana

platane [platan] masculin, botanique platana

faux platane javor
(familier) rentrer dans un platane zaleteti se v drevo (z avtom)

plézati to climb; to scale up; to clamber up; to scramble up; (o rastlini) to climb, to creep

plézati na drog, po vrvi (z rokami in nogami) to swarm up a pole, a rope
plézati na drevo to climb up a tree
plézati po lestvi to climb a ladder
plézati triglavsko steno to scale the Triglav wall

plézati subir, trepar (na a) ; (v gorah) escalar

plezati na goro escalar una montaña, hacer una ascensión a una montaña
plezati na drevo trepar a un árbol

pod⁴

1. kam: unter (mizo/stol/most/drevo unter den Tisch/den Stuhl/die Brücke/den Baum)

2. kje: unter (pod mizo/stolom/stopnicami unter dem Tisch/Stuhl/der Treppe); unterhalb (des/von) (kolenom unterhalb des Knies, vrhom unterhalb des Gipfels, mesto leži pod gradom die Stadt liegt unterhalb vom [Schloß] Schloss)

3. koliko: unter, weniger als (pod 50/100 unter 50/100, weniger als 50/100); cena: für weniger als (ni vstopnic pod 200 tolarjev es gibt keine Eintrittskarten unter 200/für weniger als 200 Tolar)

4. kdaj: gegen (pod večer gegen Abend), bei, mit Einbruch (des) (pod mrak bei einbrechender Dunkelheit, bei Dämmerung, mit Einbruch der Dämmerung)

5. naslovom, vodstvom, Marijo Terezijo, obtožbo, pogledi: unter

6.
pod črto in der Fußnote

podréti renverser, culbuter ; figurativno effondrer, rompre ; (porušiti) démolir, faire écrouler, abattre , (na tla) terrasser

podreti se s'effondrer, s'écrouler, s'ébouler
podreti drevo, zid abattre un arbre, un mur
podreti vse mostove (za seboj) (figurativno) couper les ponts, brûler ses vaisseaux
podreti ravnotežje rompre (ali renverser) l'équilibre
podreti do tal raser, ne pas laisser pierre sur pierre
voznik avtomobila je podrl pešca l'automobiliste a renversé un piéton
bojim se, da se to ne podre j'ai peur que ça ne s'éboule (ali s'effondre)

poljski brest stalna zveza
botanika Ulmus minor (drevo) ▸ mezei szil

poljski javor stalna zveza
botanika Acer campestre (drevo ali grm) ▸ mezei juhar
Sopomenke: maklen