Franja

zasvojênec addict

zasvojênec droge drug addict

zliva|ti se (-m se) zliti se v kaj einströmen, einfließen, reka: einmünden; ven: ausströmen, abströmen; skupaj: zusammenfließen; narazen: [auseinanderfließen] auseinander fließen; drug v drugega: [ineinanderlaufen] ineinander laufen, [ineinanderfließen] ineinander fließen, [ineinandermünden] ineinander münden; (združiti se, prehajati drug v drugega) verschmelzen

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zrcalna slika frazem
(odraz; podoba) ▸ tükörkép
V bistvu sta nekakšna zrcalna slika drug drugega. ▸ Lényegében egymás tükörképei.
Šport seveda ni nekaj idealnega, ampak je zrcalna slika družbe. ▸ A sport nem valami elvont dolog, hanem a társadalom tükörképe.

zvráčati (-am) | zvrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro

2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente

3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità

B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto

zweite drugi; kein zweiter nihče drug; der zweite Großvater sein biti izrezan dedek; der Zweite Weltkrieg druga svetovna vojna; zweite Bundesliga 2. zvezna liga; zweite Vergangenheit perfekt; zweiter Bildungsweg šolanje/študij ob delu; aus zweiter Hand iz druge roke

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

ἀγχιστῖνος 3 (ἄγχιστος) ep. drug poleg drugega, stisnjen, drug za drugim (ἔπιπτον).

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.

ἀλλήλοιν, ἀλλήλων [Et. iz ἄλλος po podvojitvi; ἄλλος – ἄλλον, ἄλλα – ἄλλα itd., odtod skrčeno v ἀλλᾱλλ-, kar je dalo po dissimil. ἀλλαλο-, ἀλληλο-] (samo gen. dat. acc. dual. in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.

ἀλληλοφᾰγία, ἡ, ion. -ίη (φαγεῖν) medsebojno snedenje (kadar drug drugega sne).

ἀλλό-θροος 2, skrč. -θρους ep. ion. poet. drug jezik (drugače) govoreč, drugojezičen; tuj.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀμοιβηδίς (ἀμείβω) ep. adv. menjaje se, premenjema, drug za drugim, izmenoma.

ἀντι-γενεηλογέω ion. napravim drugačen rodovnik, izvajam svoj rod na drug način.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

αὐτοκτονέω poet. umorim se sam, umorim z lastno roko; pl. medsebojno se morimo, morimo drug drugega.

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

δια-δέχομαι d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; διαδεχόμενοι po vrsti, drug za drugim; τὴν ἀρχὴν μετά τινος sledim komu v vladi; λόγον παρά τινος govorim za kom; διαδεξάμενος ἔλεγον govoril sem (nato) potem; νὺξ πόνον διαδεδεγμένη ἀπωθεῖ noč odganja (od prejšnje noči) prejeto nadlogo.