Franja

spáti dormir, faire un somme, reposer ; (ležati) coucher ; (figurativno, biti nepazljiv) ne pas faire attention, être inattentif, sommeiller

dobro (slabo) spati bien (mal) dormir
nepretrgoma spati dormir d'une seule traite (ali sans arrêt)
spati oblečen coucher tout habillé
spati kot polh dormir comme un loir
spati kakor ubit, ko klada, globoko dormir d'un profond sommeil (ali comme une souche, comme un sabot, profondément, à poings fermés)
stoje spati dormir debout
spati s kom coucher avec quelqu'un
spati dolgo v jutro faire la grasse matinée
iti spat (aller) se coucher, aller au lit, se mettre au lit
spati po kosilu faire la sieste
dati spat (otroke) faire coucher (les enfants)
hoditi pozno spat se coucher tard
dobro spite! dormez bien!

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo

dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!

splákniti to rinse

splákniti si usta to rinse one's mouth (out)
dobro to splaknite! give it a good rinse!

splavariti glagol
1. nekdaj (o transportni dejavnosti) ▸ tutajoz, úsztatOb rekah, po katerih so splavarili, so flosarji iskali dobro in izdatno hrano, pa še prenočišče povrhu. ▸ A folyók mentén, ahol fát úsztattak, a tutajosok jó és kiadós ételt, valamint szálláslehetőséget kerestek.

2. (voziti se s splavom) ▸ tutajoz
Za skupine je na voljo splavarjenje po dogovoru, posamezniki pa lahko splavarite vsako zadnjo soboto v mesecu. ▸ Csoportok számára megbeszélés alapján kínálunk tutajozást, az egyéni látogatók pedig minden hónap utolsó szombatján tutajozhatnak.

spomin¹ moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of

spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that...

sprejet [é] (-a, -o) angenommen, empfangen ➞ → sprejeti
na novo sprejeti pacient, član ipd. der Neuzugang
biti dobro/slabo sprejet pri občinstvu ipd.: gut/schlecht ankommen

spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho

spričeválo certificate; (potrdilo) attestation

šolsko spričeválo report
maturitetno spričeválo school-leaving certificate
zdravniško spričeválo medical certificate, certificate of health; (za služinčad) reference, character; testimonial
izdati komu spričeválo to grant someone a certificate
dati služkinji dobro spričeválo to give a servant a good character

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srédstvo medio m

brez sredstev corto de medios
denarna sredstva recursos m pl, fondos m pl
komunikacijska sredstva medios m pl de comunicación
menjalno sredstvo medio m de cambio
zdravilno sredstvo remedio m (proti contra ali para)
pomanjkanje sredstev falta f de medios
z lastnimi sredstvi con medios propios, por propia cuenta
moja sredstva mi tega ne dopuščajo mis recursos no me lo permiten
njemu je vsako sredstvo dobro (prav) para él todos los medios son buenos
razpolagati z obilnimi sredstvi disponer de medios (ozir. recursos) más que suficientes
živi svojim sredstvom primerno! ¡gobierna tu boca según tu bolsa!
namen upravičuje (posvečuje) sredstva el fin justifica los medios

sŕkniti to take a sip (at a bottle)

dobro ga sŕkniti (pogovorno) to take a good sip (ali gulp) at it
sŕkniti ga iz steklenice to take a sip at a bottle

stánje¹ (-a) n

1. stato, condizione; situazione:
kritično stanje stato critico
biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
rel. stanje božje milosti stato di grazia
dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

2. fiz., kem.
agregatna stanja stati di aggregazione
trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
jur. brezustavno stanje incostituzionalità
osebno stanje stato civile
polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
zool. letargično stanje živali letargo

stati² (stojim) (pristajati) stehen
dobro/slabo stati gut/ schlecht stehen, gut stehen/nicht stehen
ki slabo stoji obleka: schlechtsitzend
stati kot ulit auf den Leib geschnitten sein

státi² (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

pokonci státi to stand upright
státi na prstih to stand on tiptoe
státi v pozoru vojska to stand at attention
státi voljno vojska to stand at ease
vod, stoj! vojska squad, halt!
státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
státi komu ob strani to stand by someone
státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
moja ura stoji my watch has stopped
stvari stojé dobro matters stand well
(takó) kot stvari stojé as matters stand
bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
stoj! stop!, halt!, stand still!
státi ravno kot sveča to stand bolt upright
koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
státi trdno kot skala to stand firm as a rock
státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)