Franja

svój (svôja -e)

A) adj.

1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento

7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio

B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari

taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

de taille (familier) velik, važen, pomemben
sottise féminin de taille velika neumnost
par rang de taille po velikosti
de haute taille visoke postave, velik
taille des cheveux striženje las
taille douce, dure bakrorez, jeklorez
taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
taille svelte vitek stas
pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
tour masculin de taille obseg čez pas, pas
être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
être de taille biti zmožen, biti kos, moči
il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
prendre par la taille objeti okoli pasu
en taille brez plašča

takt¹ moški spol (-a …) glasba der Takt (devetčetrtinski Neunvierteltakt, devetosminski Neunachteltakt, dvočetrtinski Zweivierteltakt, dvodelni Zweiertakt, petčetrtinski Fünfvierteltakt, šestosminski Sechsachteltakt, štiričetrtinski Viervierteltakt, štiriosminski Vierachteltakt, tričetrtinski Dreivierteltakt, tridelni Dreiertakt, triosminski Dreiachteltakt, tripolovinski Dreihalbetakt, valčkov Walzertakt)
čas enega takta die Taktzeit
predznak takta das Taktvorzeichen
sprememba takta der Taktwechsel
doba v taktu die Taktzeit
v taktu im Gleichtakt
dajati/določati takt den Takt angeben
držati takt taktfest sein, Takt halten
neusklajen s taktom taktwidrig

Takt, der, (-/e/s, -e) takt (tudi Musik); Vers: stopica; den Takt angeben dajati takt, figurativ določati takt; Takt halten držati takt, figurativ držati korak (z); ein Paar Takte malo, malce; aus dem Takt kommen priti iz ritma, figurativ priti iz ravnotežja; aus dem Takt bringen figurativ spraviti iz ravnotežja, zmesti (koga)

tákt¹ glasba time, measure

3/4 tákt three-four time; (ritem) cadence, rhythm
v táktu in time, (ples) in step
dajati tákt to beat time
držati tákt to keep time, to play in time
priti iz tákta to play out of time
spraviti iz tákta to put out of time
zaigrati nekaj táktov to play a few bars

tákt¹ (-a) m muz.

1. misura, battuta:
uvodni takt skladbe la battuta introduttiva del componimento

2. tempo:
dajati, udarjati takt battere, segnare il tempo

tákt glas compás m ; (ritem) cadencia f ; (motorja) tiempo m ; fig tacto m , delicadeza f , discreción f

v taktu acompasado, a compás
dajati takt marcar (ali llevar) el compás
ostati v taktu guardar (ali observar) el compás
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
spraviti koga iz takta hacer a alg perder el compás
ne imeti takta (fig) no tener tacto

témpo tempo, pl -s, tempi; glasba tempo, measure, time; vojska pace; (poprečna hitrost npr. hoje) rate; (hitrost) speed

dajati témpo v teku to make the running
témpo modernega življenja the tempo of modern life

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

throw away prehodni glagol
proč vreči, odvreči; tratiti, razsipati, zapravljati, pognati (denar); zamuditi

this is throwing time and money away to je zapravljanje časa in denarja
to throw away a good opportunity zamuditi priliko, ne izkoristiti prilike
to throw away one's life (nepremišljeno in brez potrebe) izpostavljati svoje življenje, igračkati se z življenjem
good advice is thrown away on him dajati mu dobre nasvete je izgubljen trud
she has thrown herself away on that man zavrgla se je zaradi tega človeka

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

tolážba (-e) f consolazione, conforto; sollievo:
iskati tolažbo v pitju consolarsi bevendo, nel bere
biti v tolažbo essere di sollievo
dajati tolažbo consolare, portare sollievo

ton² [ó] moški spol (-a …) pogovora, barve, glasu ipd.: der Ton, govora, stavka, izjave: der Tonfall; (barva) die Färbung; (občevalni Umgangston, osnovni Grundton, pogovorni Unterhaltungston, rdečkast Rotton, sprašujoč Frageton, ukazovalni Kommandoton)
zmes tonov das Tongemisch
dajati ton čemu (einer Sache) den Ton angeben
slišati/spoznati po tonu, da … (jemandem) anhören, [daß] dass …
v pogovornem tonu im Konversationston

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti

Ton², der, (-/e/s, Töne) zvok (tudi Physik, Musik); figurativ zven, ton; (Nuance) odtenek, niansa, ton; ganzer Ton Musik celton; halber Ton Musik polton; ohne Ton nem, brezzvočen; mit Ton zvočni, z zvokom; guter Ton bonton; ein falscher Ton figurativ napačen zven; ein falscher Ton schwingt mit narobe zveni; einen (anderen) Ton anschlagen ubrati (druge) strune; keinen Ton niti besedice (sagen ne reči, herausbringen ne iztisniti, hören wollen ne hoteti slišati) ; den Ton angeben figurativ dajati ton; große/dicke Töne reden/schwingen/spucken širokoustiti se; Ton in Ton gehalten v odtenkih iste barve

tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

obseg tonov diapason
višina tóna glasba pitch
s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
dati tón glasba to give the note
dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice

tone¹ [tóun] samostalnik
ton, zvok, glas; višina glasu; barva, niansa glasu; modulacija
jezikoslovje naglas, intonacija
medicina tonus, nonnalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov (npr. želodca); razpoloženje, nagnjenje, značaj, karakter; elastičnost; kolorit; niansiranje, šatiranje; phot ton barve razvite fotografije
literature ton, stil

tone syllablc naglašen zlog
in an angry tone z jeznim glasom
in an imploring tone s prosečim glasom
to set the tone of dajati ton za

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

Topf, der, (-/e/s, Töpfe) lonec; (Nachttopf) kahla, kahlica; alles in einen Topf werfen dajati v isti lonec, Geld: v skupni lonec; figurativ metati vse v isti koš; wie Topf und Deckel zusammenpassen odlično se ujemati; seine Nase in alle Töpfe stecken vtakniti nos v vsako reč; jemandem in die Töpfe gucken gledati (komu) v lonec/pisker