Franja

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!

prvak¹ moški spol (-a …) šport der Meister (bivši Exmeister, Altmeister, državni Landesmeister, dvojni Doppelmeister, evropski Europameister, klubski Vereinsmeister, mladinski Jugendmeister, rekordni Rekordmeister, svetovni Weltmeister, v nogometu Fußballweltmeister, šahovski Schachweltmeister); der Titelträger, der Titelhalter
naslov prvaka der Meistertitel
boj za naslov prvaka der Titelkampf
naslov svetovnega prvaka Weltmeistertitel

pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

2. metaf.
a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).

quartiēre m

1. (mestna) četrt, rajon:
i quartieri alti boljše četrti
quartiere residenziale rezidenčna četrt
consiglio di quartiere rajonski svet

2. voj. vojašnica
quartiere generale glavni stan, generalštab
non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
lotta senza quartiere boj brez milosti

3. toskansko stanovanje

4. navt. bok:
quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)

rak² moški spol (-a …)

1. medicina der Krebs (črevesni Darmkrebs, kožni Hautkrebs, pljučni Lungenkrebs, grla Kehlkopfkrebs, jeter Leberkrebs, maternice Gebärmutterkrebs, moda Hodenkrebs, na prostati Prostatakrebs, na želodcu Magenkrebs, sečnika Blasenkrebs, žolčnika Gallenkrebs)

2. agronomija in vrtnarstvo der Krebs (bakterijski Bakterienkrebs)
|
ki sproža raka (kancerogen) krebsauslösend
ogrožen od raka krebsgefährdet
raziskovanje raka die Krebsforschung
sum na raka der Krebsverdacht
zdravljenje raka die Krebsbehandlung
zgodnje odkrivanje raka die Krebsfrüherkennung
raku podoben krebsartig
strah pred rakom die Krebsangst
umrljivost za rakom die Krebssterblichkeit
boj proti raku die Krebsbekämpfung

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

rapproché, e [raprɔše] adjectif bližnji, blizek

dans un avenir rapproché v bližnji bodočnosti
combat masculin rapproché borba, boj iz bližine

rásen racial, race

rásna diskriminacija racial discrimination
rásni nemiri race riots pl
rásna politika racial policy
rásna segregacija racial segregation, apartheid
rásno sovraštvo race hatred; racialism
rásni boj racial conflict
rásna zavest race consciousness
rásna čistost racial purity

rásen de race, racé; racial

rasni boj lutte ženski spol des races
rasna diskriminacija discrimination raciale
rasna higiena eugénisme moški spol
rasni konj cheval moški spol de race (ali racé)
rasna politika politique ženski spol raciste (ali raciale), racisme moški spol
rasna teorija théorie raciale (ali raciste)
rasno vprašanje question raciale

rásen de raza(s), racial

rasni boj lucha f de razas, antagonismo m racial
rasna diskriminacjia discriminación f racial
rasna higiena eugenesia f
rasni konj caballo m de casta
rasni nemiri disturbios m pl raciales
rasni problem problema m racial
rasno sovraštvo odio m de razas
rasna teorija teoría f racista

rasizem samostalnik
(nestrpnost do drugih ras) ▸ rasszizmusPovezane iztočnice: institucionalni rasizem, znanstveni rasizem

razporedíti (-ím) | razporéjati (-am) perf., imperf.

1. distribuire, disporre, ordinare:
razporediti pohištvo v stanovanju disporre i mobili nell'appartamento

2. voj. schierare:
razporediti čete za boj schierare l'esercito a battaglia

3. assegnare; comandare:
razporedili so ga na mesto delovodje gli fu assegnato il posto di caposquadra

4. ekon. assegnare, destinare:
razporediti sredstva destinare mezzi finanziari

razréden class(-)

razrédni dnevnik diary
razrédni duh class feelings
razrédni boj class struggle, class conflict, class war
razrédno sovraštvo class hatred
razrédni učitelj class teacher, form teacher, form master
razrédno zaveden class-conscious
razrédna zavednost class consciousness
prvorazreden first-class, first-rate, prime
drugorazreden second-class

razréden de classe

razredni boj lutte ženski spol des classes
razredna loterija loterie ženski spol par classes
razredno sovraštvo haine ženski spol de classes
razredna zavest conscience ženski spol d'appartenir à une classe définie

razréden de clase

razredni boj lucha f de clases
razredna loterija lotería f en series
razredno sovraštvo odio m de clases
razredni urnik horario m de clases
razredna zavest conciencia f de clase

razredn|i [é] (-a, -o) klassenmäßig, Klassen- (antagonizem der Klassenantagonismus, boj der Klassenkampf, interes das Klasseninteresse, izlet die Klassenfahrt, pouk der Klassenunterricht, sovražnik der Klassenfeind, analiza die Klassenanalyse, družba die Klassengesellschaft, država der Klassenstaat, konferenca die Klassenkonferenz, razlika der Klassenunterschied, skupnost die Klassengemeinschaft, vladavina die Klassenherrschaft, zavest das [Klassenbewußtsein] Klassenbewusstsein, nasprotje der Klassengegensatz, praznovanje das Klassenfest)
razredno zaveden [klassenbewußt] klassenbewusst

reñido razdvojen, needin, nesložen; protisloven, nasproten; goreč, vnet, ogorčen

una reñida lucha, un reñido combate ogorčen boj
estar reñido con la vida biti naveličan življenja

résolument [rezɔlümɑ̃] adverbe odločno, pogumno

marcher résolument au combat pogumno iti v boj
se mettre résolument au travail odločno se lotiti dela