Franja

assaettare

A) v. tr. (pres. assaetto)

1. toskansko zadeti s puščico

2. knjižno hudo nadlegovati

B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
assaettare dalla sete skoprneti od žeje

C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

assentiō (adsentiō) -īre -sēnsī -sēnsum; v klas. lat. pogosteje kot dep. assentior (adsentior) -īrī -sēnsus sum pritrditi (pritrjevati), pritegniti (pritegovati), soglašati s čim, privoliti v kaj, potrditi (potrjevati), (po)hvaliti:

I. act.; abs.: adsentio Pl., censuit hoc Cato: adsensit senatus Ci. ep., adsensere omnes V., assensere dei O., adsensere atque... iter incipiunt T.; z dat. personae: L., adsentire Volcatio Ci. ep., omnes fere Parmenioni assentiebant Cu.; z dat. rei: cavendum est, ne his rebus temere adsentiamus Ci., assensit precibus Rhamnusia iustis O.; z notranjim obj. (v čem): testes, qui illud, quod ego dicam, adsentiant Pl.; z de: cum de aliis rebus adsentire se veteribus Gabinis diceret L.; adsentio tibi s posledičnim ut in cj.: Ci. ep.; v pass.: sapiens multa sequitur probabilia... neque percepta neque adsensa Ci. kar ni... niti pripoznano (za resnično spoznano); brezos.: Fabio adsensum est L., Bibulo adsensum est de tribus legatis Ci. ep., adsentiendum temporibus Ci. vdati se je treba časovnim razmeram, saepius tamen assentiendum quam repugnandum est (insanientibus) Cels. —

II. kot dep.; abs.: adsensus est uterque Ci., omnes adsensi sunt L., verbo (z malo besedami) adsentiebatur L., ne assentiri necesse esset Suet.; z dat. personae: tibi adsentior Pl., ei senatus adsensus est Ci., verbo (na kratko) alius alii varie adsentiebantur Cu. purganti deinde se in Dareus vultu adsentiebatur Cu. je prikimaval; z dat. rei: eius sententiae libenter sum adsensus Ci., cum iidem huic orationi, qui litteris regis adsensi erant, adsentirentur L.; z notranjim obj. (v čem): ego illud adsentior Theophrasto Ci., nunc id dicam, quod tu mihi adsentiare Ci., cetera adsentior Crasso Ci.; z de ali in in abl.: alicui de maximis rebus Ci., in quo te Dicaearcho adsentiri negas Ci. ep.; s posledičnim ut in cj.: Ci.; z ACI: Ci. ep.

Opomba: Pri pt. pr. in gerundiju seveda ni mogoče ugotoviti, ali je oblika izpeljana iz act. glag. ali iz dep., npr.: qui magno applausu loquitur adsentiente populo Ci., temeritas in adsentiendo Ci.

assīgnātiō (adsīgnātiō) -ōnis, f (as-, adsīgnāre) odkaz, nakaz(ilo), podelitev: aquae, liberti Icti., peculii Cod. Th.; poseb. odkaz (podelitev) zemljišč naselnikom: agrorum Ci., Sullanae venditiones et assignationes Ci., popularis assignationis modum non excessit Val. Max. ni vzel več, kakor je bilo ljudstvu odkazano; met: Sullanarum assignationum possessores Ci. posestniki od Sule odkazanih zemljišč.

assuēscō (adsuēscō) -ere -suēvī -suētum (*as-, adsuēre, prim. sueō)

1. intr. vaditi se v čem, česa, privaditi (privajati), navaditi (navajati) se česa, čemu, na kaj ali delati kaj (v logičnem pf. = (na)vajen biti), priučiti (priučevati) se čemu: consuetudine oculorum adsuescunt animi Ci., ego servo et servabo — sic enim adsuevi — Platonis verecundiam Ci. ep., adsŭēvī Ph.; z dat.: disciplinā Lycurgi, cui per LXX annos adsueverant, sublatā L., caritas ipsius soli, cui longo tempore adsuescitur L., ass. mori, sermoni Q., ut homines... quieti et otio per voluptates adsuescerent T.; z abl.: Fl., Iust., genus pugnae, quo adsueverant L.; pogosto se ne da določiti, ali je neka oblika v dat. ali abl., npr.: ubi libera colla servitio adsuērint V., quibus (legibus) cum inter bella adsuescere videret non posse L., nec aquis adsuevimus istis O.; s praep.: (uri) assuescere ad homines... ne parvuli quidem excepti possunt C., in hoc (acc.) assuescat (puer) Q.; z inf.: ut fremitum adsuesceret (Demosthenes) voce vincere Ci., quidquid tribunus plebi loquitur... adsuestis quieti audire L., votis iam nunc adsuesce vocari V., quo se demittere rivi assuērant O.; occ. vzljubiti koga: amici, quibus maxime adsueverat, pedites, quibus adsueverat Cu.

2. (pesn. in poklas.) trans. privaditi (privajati), navaditi (navajati) koga česa, čemu, na kaj, uvesti (uvajati) koga v kaj, priučiti (priučevati) koga čemu: ne tanta animis adsuescite bella V., qui pluribus adsuērit mentem corpusque H., navalibus assuescendo certaminibus praefectus Vell., quod adsuescis (me) fatis Lucan., Rhodopen adsueverat umbrā Stat., assueverat Armenios in hoc unum servitutis genus, ut... Fl.; z inf.: rem Quirini assuescit supero pollere... regno Prud. Od tod pt. pf. assuētus (adsuētus) 3
a) vajen česa, privajen, navajen česa, čemu, na kaj ali delati kaj; z dat.: gens umori ac frigori adsueta L., mensae adsuetus herili V., nobiles pueri custodiae corporis eius adsueti Cu.; evfem. (o nenaravnem spolnem občevanju): spado,... cui et Dareus adsuetus fuerat et mox Alexander adsuevit Cu.; z abl.: homines labore... adsueti Ci., Hannibale duce acerrimo adsuetus L., horrida... gens adsuetaque multo venatu nemorum V., praedae assuetus amore O.; včasih ni jasno, ali je oblika dat. ali abl.: vicinitas non adsueta mendaciis Ci., adsuetae ripis volucres V., ea (cohors) adsuetior montibus L., Macedones, adsueti quidem regio imperio Cu., nil pudet adsuetos sceptris Lucan., assueta gymnasiis et oleo corpora Q.; z gen.: Romanis Gallici tumultus adsuetis L.; redkeje s praep.: male assuetus ad omnes vis (acc. pl.) controversiarum S. ap. Prisc., non assuetae ad sceptra manus Sen. tr., iuxta in invia ac devia adsueti L., adsueti inter se hostes L.; z inf.: adsueti longo muros defendere bello V., adsuetus aquae perfundi flumine V., Sardis facile vinci adsuetis L., si Romana fatigat militia adsuetum graecari H., rapto vivere adsueti Cu.; z grškim acc.: non illa colo femineas adsueta manus V. odvajena preslice.
b) kot adj. = navaden, običajen, znan; abs.: portula ads., adsueti collis cultores L., non ille... habebat adsuetos vultus O., adsueto amore Pr., ads. belli mos Sil., otium des corpori, ut ádsŭētam fórtius praestés vicem Ph.; z dat.: adsueta oculis regio L., motus corporum cuique genti adsueti L. Od tod subst.
a) adsuētum -ī, n, le v abl. sg. pri komp.: longius adsueto lumina nostra vident O. dlje kakor navadno, adsueto propior premat orbita terras Stat.
b) adsuētī -ōrum, m navadni tovariši: Cu.

Opomba: Sinkop. obl. (pesn. in poklas.): adsuēsti(s), adsuērit, adsuēram, adsuēsse(m) idr. = adsuevisti(s), adsueverit, adsueveram, adsuevisse(m).

assurgō (adsurgō) -ere -surrēxī -surrēctum

1. vzravna(va)ti se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: vos, quaeso, qui eam (laudationem) adtulistis, adsurgite Ci., adsurgentem ibi regem umbone resupinat L., manibus in adsurgendo se adiuvare L., ads. ex morbo L., T. iz bolniške postelje vstati, ille adsurgere supplicem... iussit Cu.; pesn.: in clipeum ads. V. ob ščitu se vzravnati, iamque adsurgentis dextrā plagamque ferentis Aeneae subiit mucronem V. na udarec vzravnavajočega se, arbore fluctum verberat adsurgens V. (o veslaču); poseb. as-, adsurgere alicui vsta(ja)ti komu na čast, v počastitev: an quisquam in curiam venienti adsurrexit? Ci., ads. alicui sellā (s stola) S. fr., Val. Max.; brezos.: maioribus natu adsurgatur Ci., cum adsurrectum ei non esset L. ko ni nihče njemu na čast vstal, ludos ineunti semper adsurgi, etiam ab senatu, in more est Plin., eisdem praetextatis adhuc assurrectum ab universis in theatro Suet.; brez dat.: neque assurgere neque salutare se dignans Suet.; v pass.: haec ipsa sunt honorabilia, salutari, appeti, decedi, adsurgi Ci. da se... vstane. Od tod pren. = prednost prizna(va)ti, da(ja)ti komu, čemu: vina, Tmolius adsurgit quibus et rex ipse Phanaeus V., tantis honoribus semper assurgo Sen. ph.

2. pren. in pesn. dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)rasti: iacet... terra... septemque adsurgit in ulnas V. s snegom pokrita zemlja (= sneg) se kopiči do sedem lakti visoko, videntur aëra per vacuum ferri atque adsurgere in auras V., fluctibus adsurgens Benacus V. valovito rastoče, colles adsurgunt L., collis... molliter assurgens Col., modicus collis assurgit Plin. iun., quod (iugum montis) cum a mari adsurgat Cu., (Delos) adsurgit Cynthio monte Plin., pars castrorum in collem leniter adsurgens T.; o rastlinah: nartheca Graeci vocant (ferulam) adsurgentem in altitudinem Plin., maior (lygos) in arborem silicis modo adsurgit Plin.; o ozvezdjih = vzhajati: adsurgens Orion V.; podobno: assurgens nox aurea Val. Fl.; o stavbah: non coeptae adsurgunt turres V.; o udih in oteklinah: arteria (aspera) in gutture assurgit Cels. gre ob vratu navzgor, tumores oriuntur, deinde desinunt, deinde rursus assurgunt Cels; o duševnem razpoloženju: adsurgunt irae V. jeza raste, kipi; o osebah (v duševnem pogledu) (pogumno) vzravna(va)ti se, vzdigniti se: animo assurgit Adrastus Stat.; (o pesniku in pesništvu) više vzleteti, vznesti (vznašati) se, razvne(ma)ti se: raro assurgit Hesiodus Q., sublimitate heroici carminis animus assurgat Q., nec comoedia in cothurnos assurgit Q.; tudi vzpe(nja)ti se do kake časti: ass. in triumphum et pontificatum Vell.; z dat.: nunc sera querelis... adsurgis V. se vzdigaš na tožbe = tožiš.

ast, adverzativni veznik (iz *adti [kakor post iz *posti] k temu, poleg tega; po pomenu sicer = at, toda etim. ni soroden z njim) star. in pesn., redkeje v klasični prozi = a, ali, toda, pa; v klas. dobi le pred vokali in pronominalnimi oblikami: ast ego V., L., ast illam, ast ipsam, ast alii, ast ubi... V.; le redko pred konzonanti: ast de me V., ast iuvenes, ast laeva O.; za kondicionalnimi stavki: si victoriam duis, ast ego templum tibi voveo L.

atajo moški spol stranska pot, bližnjica; omejitev; ameriška španščina čreda goveda

echar por el atajo, tomar el atajo, coger atajos iti po najkrajši poti
no hay atajo sin trabajo brez dela ni jela

atar zvezati; zapeti; ovirati

atar de pies y manos zvezati roke in noge
atar a un tronco privezati na drevo
atar corto a uno koga na kratko držati, krotiti
ni ata, ni desata ne ve, kaj naj bi naredil
atarse zvezati se; osupniti

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

atest samostalnik
1. (potrdilo) ▸ tanúsítvány, típusvizsgálatKamera ni imela ustreznega atesta urada za meroslovje. ▸ A kamera nem rendelkezett a mérésügyi hivatal megfelelő tanúsítványával.

2. (preizkus ustreznosti) ▸ típusvizsgálatČe želimo za nek izdelek dobiti potrdilo ali izvid, da ustreza predpisanim normativom, je potrebno opraviti atest. ▸ Ahhoz, hogy az adott termékhez beszerezzük a bizonylatot, miszerint az megfelel az előírt normatíváknak, típusvizsgálatot kell elvégezni.

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

átomo moški spol atom

ni un átomo niti sledu ne

atout [atu] masculin adut; familier šansa; odločilen udarec

avoir tous les atouts dans son jeu (figuré) imeti vse adute v rokah
jouer atout izigrati aduta
il a joué tous ses atouts izigral je (že) vse svoje adute
jouer le sans-atout igrati igro, v kateri ni aduta

attach [ətǽč]

1. prehodni glagol
pritrditi, privezati, dodati, priložiti, zvezati
figurativno pridobiti koga, navezati se na koga; pripisovati komu
pravno aretirati, zapleniti; imenovati, določiti

2. neprehodni glagol
povezati se s kom, navezati se na koga; biti združeno s čim

to be attached to s.o. biti vdan komu
to attach importance smatrati za važno
to attach blame to s.o. dolžiti koga
no blame attaches to him on ni kriv
to attach o.s. navezati se
to attach a stamp nalepiti znamko

attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl

attinēnza f

1. zveza, odnos:
non c'è attinenza tra ciò che dici e ciò che fai med tem, kar govoriš, in tem, kar delaš, ni nobene zveze

2. sorodstvena, prijateljska vez

3.
attinenze pl. pritikline, aneksi:
ho venduto il podere e le relative attinenze prodal sem posestvo s pripadajočimi pritiklinami

attineō (adtineō) -ēre -tinuī -tentum (ad in tenēre)

I. trans.

1. (trdno) držati, zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati: nunc iam cultros adtinet Pl. ima že nož trdno v rokah, nunc eandem (pallam) ante oculos attines Pl. držiš trdno v rokah pred mojimi očmi, testīs vinctos attines Pli., ni proximi prensam dextram vi attinuissent T., Anniam Rufilam attineri publicā custodiā iussit T., attinere armatos viros castris, aliquem carcere T., signatum argentum fisco... attinebatur T., valetudine infensa domi attineri T.; pren.
a) zadrž(ev)ati: oblitus Arruntium, ne in Hispaniam pergeret, decimum iam annum attineri T., iustitio ob amissum Augustum, post discordiis attinmur T.
b) duševno držati, (nase) vezati: ita me vadatum amore vinctumque adtines Pl., me Caesaris oratio unctis unguibus attinet Fr.

2. occ.
a) koga muditi, za nos voditi: ita me attinuit, ita detinuit Pl., comperior Bocchum... simul Romanum et Numidam spe pacis attinuisse S.
b) obdržati, v oblasti imeti: quam attinendi magni dominatus sient Ci. poet., ripam Danubii legionum duae in Pannonia... attinebant T.

— II. intr.

1. do česa držati, do česa razprostirati se: qui in Europa sunt (Scythae), a laevo Thraciae latere... ad Tanaim... attinent Cu.

2. pren. spadati kam, zadevati kaj, nanašati se na kaj, tikati se koga, česa, brigati koga: negotium hoc ad me attinet Pl., scin adeo ad te attinere hanc omnem rem? Ter., incensi studio, quod ad agrum colendum attinet Ci., nunc nihil ad nos de nobis attinet, ante qui fuimus Lucr., tamquam ad rem attineat quidquam H.; pogosten je obrat quod attinet ad aliquid ali ad aliquem kar se koga ali česa tiče, kar kaj ali koga zadeva: aibat... sese velle facere, quod ad hanc rem attinet Ter., qui omnes, quod ad me attinet (za moj delež), vellem vivere Ci., id quod ad me nihil attinet Ci. kar mi ni nič mar, kar je zame nepomembno, quod ad provinciarum administrationem attineret L., quod ad me attinet, ipse hoc bustum ante non videram Cu.; attinet aliquid ali attinet (večinoma z inf. ali z ACI), toda le v zanikanih stavkih ali vprašanjih z nikalnim pomenom = na tem je, kaj (nič ne) zaleže (pomaga), koristno (primerno) je, ima kaj (nima nič) v sebi: ea re non venit, quia nihil attinuit Ci. ep., illi... ea conquisierunt, quae nihil attinebant Corn., quae nihil attinent H., neque enim attinet Q. ne spada sem, neque quemquam attinebat id recusare Ci., si eandem vim habent adversaria quam tabulae, quid attinet codicem instituere? Ci. če imata..., kaj naj koristi napraviti si...? čemu si napraviti...? nihil attinet me plura scribere Ci., qui vir fuerit, me dicere quid attinet? Ci. čemu bi pravil? quid attinuit eum potissimum nuntiare? Ci. čemu je bilo treba...? ali je moral prav on...? nec victoribus mitti attinere puto L., dici plura non attinet Cu.

attribuzione f

1. pripisovanje:
quadro di attribuzione incerta slika neznanega avtorja

2. dodelitev:
l'attribuzione di un premio dodelitev nagrade

3.
attribuzioni pl. pristojnost, uradno področje:
tutto questo non entra nelle sue attribuzioni vse to je izven njegovih pristojnosti, ni v njegovi pristojnosti

atutía

no hay atutía tu ni nobene pomoči