Franja

pričèstiti prìčēstīm
I. obhajati, prevideti: pričestiti koga, samrtna, obhajati bolnika na smrtni postelji
II. pričestiti se
1. pristopiti k obhajilu, prevideti se
2. nisam se ni pričestio nisem še ničesar zavžil

príći prîdem, prídi, prídoh príde, prìšao prìšla, prìšāvši
1. priti k: prići komu; ne možeš mu prići nedostopen je
2. pristopiti k: prići radničkoj stranci, zavjerenicima
3. postaviti se na stran nekoga: prići kome; prići nečijem mišljenju sprejeti nazore nekoga; prići ruci skloniti se in poljubiti roko

prīdiānus 3 (prīdiē) k prejšnjemu dnevu sodeč, od prejšnjega dne, včerajšnji, prejšnjedneven: balinea Plin., cibus, obsonia Suet., pluvia Ap., profectio Aug.

prìlaziti -īm
1. prihajati k, pristopati: prilaziti k čemu, komu, gradu
2. prilaziti problemu lotevati se problema; prilaziti radu lotevati se dela, začenjati delo

primage [práimidž] samostalnik
procentualni dodatek k tovornini (za kapitana ali lastnika ladje); uhajajoča para (iz kotla)

prīmānus 3 (prīmus) k prvi legiji sodeč, prvi legiji pripadajoč, prvolegijski: P. F., Primanus tribunus apud Catonem est, qui primae legioni tributum scribebat Fest.; subst. prīmāni -ōrum, m vojaki prve legije: T.

prìmariti -īm dial.
I.
1. pogreti, pristaviti k ognju, da se pogreje: primariti vosak
2. ogreti, pogreti: svud se čuje jeka i grmljava, a nas jedne samo sunce grije, i dosta je dobro primarilo
II. primariti se pogreti se: primariti se uz oganj; primariti se sjedeći prema suncu

prīmī-pīlāris -e (prīmīpīlus)

1. k prvemu maníplu triárijev sodeč; subst. prīmīpīlāris -is, m centúrion (stotnik) prvega manípla triárijev, po činu najstarejši in zato najvišji centurion rimske legije, primipilár(ij)ski: T., Sen. ph., Suet. idr., primipilarius senex Q. star doslužen (bivši) primipilar.

2. (v cesarski dobi) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski: species Cod. I.; subst. prīmīpīlāris -is, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Dig., Cod. Th.

3. škof: conclamatissimus primipilaris Sid.

prīmī-pīlārius 3 (prīmīpīlus) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski (= prīmīpīlāris -e 2.): ordo Cod. Th.; subst. prīmīpīlārius -iī, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Cod. Th.

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

prirásti -rástem i -rásem
I.
1. prirasti: sekati v gozdu več kot priraste; žival je v pol leta precej prirasla
2. prirasti: trta je prirasla do strehe
3. prirasti k srcu prirasti srcu, prirasti k srcu, za srce
II. prirasti se prirasti se, srasti se: mišica se priraste na kost

prìsōjan -jna -o prisojen, k soncu obrnjen

pristúpiti prìstūpīm
1. pristopiti k: pristupiti kome; pristupiti bliže
2. približati se, pristopiti: popne se na goru i sjede, i pristupiše mu učenici njegovi
3. lotiti se: pristupiti poslu lotiti se dela; pristupiti pitanju načeti vprašanje; pristupiti boju začeti boj; pristupiti ruci poljubiti roko

prōcīnctuālis -e (prōcīnctus1) k odhodu (dvigu) vojske sodeč, odhoden: ornatus Cass.

proctorize [prɔ́ktəraiz] prehodni glagol
britanska angleščina, univerza skrbeti za red, poklicati k proktorju, kaznovati

proeliāris -e (proelium) k bitki (boju, spopadu) sodeč, bítven, bôjen, bojéven, spopáden: pugna Pl. prava bitka, pravi spopad, acies, dea (= Minerva) Ap., copiae Ambr., dies Macr., proeliares dies appelantur, quibus fas est hostem bello lacessere P. F.

prognōsticus 3 (gr. προγνωστικός) k predspoznavi (vnaprejšnjemu spoznanju (vedenju), vnaprejšnji ugotovitvi) sodeč, za predspoznavo (vnaprejšnje spoznanje (vedenje), vnaprejšnjo ugotovitev) pripraven, prognóstičen: praevisio Isid.; subst. prognōstica -ōrum, n vremenska znamenja: Ci., Q. (naslov Aratovega dela, ki ga je Ci. prevedel v latinščino).

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.

prompt⁴ [prɔ́m(p)t] prehodni glagol
spodbosti, spodbadati, nagniti k čemu
gledališče suflirati, prišepetavati; zbuditi, navdihniti (čustva)

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.