Franja

pritoževáti se pritožití se to complain (komu o, nad čim to someone about something, of something); to appeal against, to lodge an appeal against; to make complaints to someone about something

pismeno pritoževáti se, pritožití se to complain in writing, to file a grievance; (tarnati) to lament
ne morem (ne smem) pritoževáti se, pritožití se (figurativno, godrnjati, nergati) I can't (I mustn't) grumble
nimaš vzroka, da se pritožuješ you've no reason to complain
pritožil se je na pošto zaradi tega he complained of it at the post office

privatíst boy not attending school, but only sitting, for an examination

privesi|ti se [é] (-m) komu: sich an (jemanden) wie eine Klette hängen

prive|zati [é] (-žem)

1. anbinden, pritrditi: festmachen, festbinden, festknoten, na kaj: aufbinden

2. pomorstvo festmachen, vertäuen

3.
agronomija in vrtnarstvo privezati na količek anpflocken, anpflöcken
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
talce: an einen Pfahl binden

4.
privezati s pasom/z jermenom angurten
privezati si okoli pasu (etwas) umbinden
privezati z varnostnim pasom anschnallen (se sich)

5.
figurativno privezati si dušo s pijačo, jedačo: Leib und Seele zusammenhalten

privija|ti (-m) priviti vijak: eine Schraube anziehen, an der Schraube drehen, figurativno davčni vijak: an der Steuerschraube drehen; cene: überhöhen; človeka: Druck ausüben auf, in die Mangel nehmen

prizídan joined to another building; built as an extension

prizídati to add to a building, to build an extension

prizídati krilo to add a wing
prizidan built as an extension

prižgan (-a, -o) an (luč je prižgana das Licht ist an, luč naj ostane prižgana [laß] lass das Licht an); motor: laufend (s prižganim motorjem mit laufendem Motor)

púnktum! there's an end of it!

ravna|ti se (-m se)

1. (orientirati se) po kom/čem: sich richten nach/an, sich orientieren an; lingvistika sich richten nach

2. (slediti) po zgledu: (etwas) folgen, po nasvetu: (etwas) befolgen, po modi: gehen nach (der Mode)

razbobna|ti [ó] (-m) austrommeln, ausposaunen, an die große Trommel hängen

razboléti se (zboleti) to fall (ali to become) ill, to catch an illness, to be taken ill; (rana) to cause pain, to give pain, to begin to smart

razgrabi|ti (-m) razgrabljati

1. z grabljami: [auseinanderrechen] auseinander rechen

2. dediščino: an sich reißen

3. blago, knjigo: reißenden Absatz finden (knjigo so razgrabili das Buch fand reißenden Absatz)

razgrablja|ti (-m) razgrabiti (dauernd/immer wieder) [auseinanderrechen] auseinander rechen, an sich reißen
| ➞ → razgrabiti

razknjížiti to free from all mortgages; to remove an owner's name from the land registry book

razkri|ti (-jem) razkrivati

1. (etwas) aufdecken, freilegen, [offenlegen] offen legen; (razgaliti) entblößen, entkleiden

2. (izslediti) aufspüren, auffinden, entdecken, enthüllen, agenta, vohuna: enttarnen; skrivnost: hinter ein Geheimnis kommen, hinter (etwas) kommen, [dahinterkommen] dahinter kommen

3. (povedati) (jemandem etwas) eröffnen, (jemandem) die Eröffnung machen, ([daß] dass)

4. (spraviti na dan, narediti očitno) ans Licht bringen, offenbaren, an den Tag bringen; skrivnost: ein Geheimnis lüften

referírati to report (o čem on something); to give an account (of something); to relate (komu to someone)

sciō -īre, scīvī in sciī, scītum (indoev. kor. *sq(h)ēi- (*skhēi-), razširjen iz *seq- (prim. secō, scindō) ločiti, razločevati; prim. skr. chyáti odrezuje, gr. σχάω, σχάζω razim, cepim, lat. scīscō in od tod scītum, plēbi-scītum, scītus 3, stvnem. skēri = lat. sagax)

I. vedeti, znati, poznati, imeti vedenje (vednost), razumeti, (i)zvedeti (naspr. arbitrari, opinari); abs.: scies TER. (z)vedi, ut sis sciens TER. da veš, da boš vedel, aliquem scientem facere PL., TER. komu dati vedeti, komu dati na znanje, scio TER. (iron. =) seveda, statim fac, ut sciam CI. EP. daj mi takoj vedeti, sicut omnes sciunt CI., quem (sc. Catonem), ut scitis, unice dilexi CI., fecit id nec imperante nec sciente domino CI. tako brez ukaza kot tudi brez vednosti gospodarja, nihil facilius scitu est L.; brezos.: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est CI. ko se je (že) vedelo, si scitum esset PETR. ko bi se vedelo; z obj.: PL., TER. idr., nemo omnia potest scire VARR., scire istarum rerum nihil CI., quam (sc. rem) triduo sciturus es CI. boš (z)vedel, scituros id hostes ratus L., quod sciam KOM., CI., PS.-Q. (vsaj) kolikor (jaz) vem, (vsaj) po mojem vedenju, quod scio, omne ex (od) hoc scio PL., quasi, si quid aliquando scio, non ex isto soleam scire CI.; v pass.: an vero nihil certum sciri possit CI., id de Marcello aut certe de Postumia sciri potest CI. to je mogoče izvedeti od Marcela ...; z de (o kom, čem): cum is, qui de omnibus scierit, de Sulla se scire negarit CI.; z ACI: AFR. AP. NON., CA. AP. FEST., TER., C. idr., scimus Atilium appellatum esse sapientem CI., scire licet hunc (sc. puerum) lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. treba vedeti, proinde sciatis licet aut intraturum me urbem aut oppugnaturum CU. vedite, pomnite to, qui ... totam hereditatem sciens ad se non pertinere possidet G.; subj. je treba dostaviti v mislih: scio tibi ita placere CI.; brezos.: haec scitis omnes usque adeo hominem in periculo fuisse, quoad scitum est Sestium vivere CI.; v pass. z NCI: Christus scitur vocis simplicis iussione ambulatum dedisse contractis ARN. o Kristusu (za Kristusa) se ve, da je ...; z odvisnim vprašanjem: PL., TER., CAECIL. AP. CI., CAECIL. AP. NON. idr., cum sciatis, quo quaeque res inclinet CI., haud scio, mirandumne sit C., quid rei esset, nemo satis pro certo scire L., scimus, ut impios Titanas ... fulmine sustulerit H., scire velis, mea cur ingratus opuscula lector laudet H., haud scio an (gl. an); pesn. z ind. v odvisnem vprašanju: scio quid ago PL., scitin (gl. opombo spodaj) quid ego vos rogo? PL., plus scis, quid opus facto est TER.; elipt. (kot grožnja, pretnja): at scin (gl. opombo spodaj) quo modo ali quomodo? PL. ali veš, kako (te bom ...)?; z relat. objektnim stavkom: nam te scientem faciam, quidquid egere TER., nec scit, quod augurem decet CI. –

II. vedeti =

1. ume(va)ti, razume(va)ti kaj, znati, poznati, poznavati, biti izvéden v čem, biti kvalificiran za kaj, biti izvedenec (strokovnjak) za kaj, vešč biti česa, čemu, na katerem področju; včasih tudi = moči: CAECIL. FR., TIT. AP. NON. idr., omnes linguas PL., litteras CI., si unam litteram Graecam scisset CI., artem H., musicam VITR.; v pass.: ars earum rerum est, quae sciuntur CI.; z de: de legibus instituendis, de bello, de pace ... Lycurgum aut Solonem scisse melius quam Hyperidem aut Demosthenem CI.; z inf.: Q. idr., scisti (gl. opombo) uti foro TER. znaš (naučil si se) oditi v svet, predati se svetu, lansirati se v javnost, quae (sc. lex naturae) vetat ullam rem esse cuiusquam nisi eius, qui tractare et uti sciat CI., vincere scis, Hannibal L., libertatem nec spernere nec habere sciunt L., si sciret regibus uti H.; inf. je treba v mislih dostaviti: scire (sc. canere) fidibus TER. znati brenkati, biti vešč igranja na strune, biti dober brenkalec (brenkač), Latine (sc. loqui) scire CI.

2. uvideti (uvidevati), sprevideti (sprevidevati), (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti, dobi(va)ti vpogled (uvid) v kaj, zavesti se česa, zavedeti (zavedati) se česa, ovesti (ovedeti) se česa, opaziti (opažati) kaj: cor dolet, quom scio, ut nunc sum atque ut fui PL.; z ACI: scivi extemplo rem de compecto geri PL., eum vos esse meum servum scitis? PL.

3. scire aliquem poznati koga, poznati se s kom: AP., TERT.

4. scires menil bi, rekel bi (sc. ti, človek): PETR., SUET., scires (sc. eam) a Pallade doctam O., scires non ibi genitum M., Curium PLIN.

5. (neklas. nam. scisco) odločíti, odlóčiti (odlóčati, odločeváti), skleniti (sklepati): tribunus rogationem ferret sciretque plebs, ut ... L., lex scit DIG. – Od tod adj. pt. pr. sciēns -ēntis, adv. scienter

1. vedeč, vedoč, vedé, vedoma, ob (moji, tvoji itd.) vednosti, ob (mojem, tvojem itd.) vedenju (naspr. insciens, imprudens, ignoranter): CAECIL. AP. NON., (kot adv.) AUG. idr. prudens sciens TER., prudens et sciens CI., me sciente PL., te sciente CI., nullum a me sciente facinus occultari CI., ut offenderet sciens neminem CI., calumniari sciens non videatur CI.

2. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, izkušen, subst. izvedenec, veščak, poznavalec, znalec, strokovnjak, vedež; abs.: vites pampinari, sed a sciente VARR., quis hoc homine scientior umquam aut fuit aut esse debuit? CI., scientior venefica H., tu scientior eris praeceptorum artificio CORN., quae scientissimo gubernatore utitur CI., sit oportet idem scientissimus COL.; adv.: scienter tibiis cantare N., scienter dicere CI., neminem in eo genere scientius versatum Isocrate CI., rationem hius operis scientissime exponere CI.; z gen.: VARR., VELL., LACT. idr., belli, locorum, regionum S., citharae, pugnae H., iuris T., linguae Latinae T., GELL., divini AP. vešč vedeževanja, scientissimus rei publicae gerendae CI., scientissimi rerum AMM. filozofi, modroslovci; z inf.: Q., flectere equum sciens H.; z odvisnim vprašanjem: sciens, quid sit pugna Q.

Opomba: Skrč. obl. iz pr. debla: scīstī (= scīvistī): TER., O.; scīssem, scīssēs, scīsset, scīsse (= scīvissem itd., scīvisse) nav. pri: CI. idr.; sinkop. star. impf. scībam, scībās itd.: KOM., CAT., LUCR.; star. fut. I. scībō, scībis itd.: KOM., CA.; scībitur: PL.; scin (= scīsne): KOM., scītin (= scītisne): PL.; imper. scītō (ne scī), scītōte (ne scīte, ki se najde le pri O.).

sestájati se to meet regularly, to assemble, to gather, to convene; to have appointments, pogovorno to have dates; (nekdanji dijaki) to hold an old boys' (ali old girls') reunion (ali pogovorno get-together)

seznanja|ti (-m) seznaniti (allmählich) ➞ → seznaniti (se); heranführen an, ein Bild geben von