Franja

pondus -eris, n (pendēre)

1. utež: tamquam paribus examinatus (sc. animus) ponderibus Ci., pondera a Gallis allata iniqua L., LXXX pondo Romanis ponderibus L. rimske vage (teže, mere), cogat trans pondera dextram porrigere H. preko uteži (ki stojijo v prodajalni na mizi), paria pondera Ci. ravnotežje, pondus argenti denarii Col. ena drahma, pondera examinata Icti., emptor circumscriptus a venditore ponderibus minoribus Icti., onus maximi ponderis Vitr., ut (sc. frumentum) ad mensuram pondusque respondeat Sen. ph., archariis invident pondera Sid.; poseb. „teža enega funta“ = funt: argenti pondera quinque Mart., talentum ne minus pondo octoginta Romanis ponderibus pendat L.

2. meton.
a) teža: moveri gravitate et pondere CI., grande auri pondus Ci., magni ponderis saxa C., taleae ferreae ad certum pondus examinatae C., emere aliquid pondere Plin.
b) težnost, ravnotežje: tertius motus oritur extra pondus et plagam Ci., tellus ponderibus librata suis O., terra prolapsa in pondera Lucr., verso pondere T.
c) težka stvar (reč), (težko) telo, breme, starejše telesnina: in terram feruntur omnia pondera Ci., rapiens immania pondera baltei V., pondera paterna O., magna vis auri, non in formam pecuniae, sed rudi et antiquo pondere T., pondera muralia saxi Lucan., onerum maxima pondera Vitr.; pesn. (telesni) plod, fetus, zarodek: gravis maturo pondere venter O., pondera uteri Pr.; pondera tudi = spolovila: Cat., Stat.; metaf. teža, breme: pondera amara senectae O., pondera curarum Lucan.
d) velika količina, množina, množica, (cel) kup, kopica, obilica, obilje, vsota: magnum (innumerabile Ci.) pondus auri N., magnum pondus argenti, aeris C., auri pondus ingens pollicitus L., argenti facti pondus Cu.; metaf.: magnum pondus omnium artium Varr. ap. Non. veliko število, množica.

3. metaf.
a) teža, tehtnost, pomembnost, važnost, veljavnost, veljava, ključnost, bistvenost, znamenitost, imenitnost, pomembnost, poudarek, vtis: commendatio magnum pondus apud te habuit Ci., persona testimonii pondus habet Ci., litterae maximi apud me sunt ponderis Ci., pondera verborum Ci., omnium sententiarum gravitate, omnium verborum ponderibus est utendum Ci., pondera rerum ipsa comprehendere Ci., lacrimae pondera vocis habent O.
b) tehtna resnost (resnoba, resnobnost): servato pondere Stat., terribile vultūs pondus Val. Max.
c) trdnost, stanovitnost, neomajnost, odločnost: nulla diu femina pondus habet Pr., nostri reverentia ponderis obstat Stat.

population [-sjɔ̃] féminin prebivalstvo

population active, à charge aktivno (ki opravlja kako službo ali delo), neaktivno (pasivno) prebivalstvo
population autochtone prvotno prebivalstvo, pranaseljenci, domačini
population de la campagne, des villes (ali: urbaine) podeželsko, mestno prebivalstvo
population civile civilno prebivalstvo
population ouvrière delavstvo
populations laborieuses delovno ljudstvo
population scolaire število (vseh) učencev, študentov itd.
accroissement masculin de la population naraščanje prebivalstva
excédent masculin de population presežek prebivalstva
recensement masculin, dénombrement masculin (de la population) ljudsko štetje
excès masculin de population preobljudenost

poròd enfantement moški spol , mise ženski spol au monde, couches ženski spol množine , délivrance ženski spol ; medicina parturition ženski spol , accouchement moški spol

število porodov natalité ženski spol
šlevilo mrtvih pri porodu mortinatalité ženski spol
porod brez bolečin accouchement sans douleur
kleščni porod accouchement au forceps (ali aux fers)
pravočasni porod accouchement à terme
prezgodnji porod (medicina) accouchement prématuré (ali avant terme)
biti na porodu accoucher, enfanter, mettre au monde
pomagati pri porodu accoucher
umreti na porodu mourir en couches

povéčati agrandir, croître, accroître, augmenter; grossir, enfler, ajouter à quelque chose, amplifier, multiplier, étendre, intensifier, stimuler ; (nevarnost) aggraver

povečati se prendre de l'extension, s'accentuer, s'accroître, (s')augmenter, s'amplifier, s'agrandir, grossir, s'étendre, s'aggraver, s'intensifier
desetkrat se povečati décupler
trikratno (se) povečati tripler, augmenter du triple
povečati hitrost accélérer
povečati odprtino, svoje podjetje agrandir une ouverture, son entreprise
povečati plače, mezde majorer (ali réajuster) les salaires
povečati svoje napore intensifier (ali redoubler, multiplier) ses efforts
povečati število vlakov multiplier les trains
povečati se v obsegu augmenter de volume
dati povečati fotografijo faire agrandir une photo(graphie)
inflacijska nevarnost se je povečala le danger d'inflation s'est accru
moji prihranki so se povečali mes économies ont grossi
ukrepi so povečali nezadovoljstvo les mesures ont aggravé le mécontentement
ta mikroskop poveča 500-krat ce microscope grossit 500 fois
ta pijača poveča tek cette boisson stimule l'appétit

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
Baltika der Balte
južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
mesta Linz der Linzer
mesta Lübeck der Lübecker
mesta Riga der Rigaer
število prebivalcev die Einwohnerzahl

prebivalstv|o srednji spol (-a …) die Bevölkerung (agrarno Agrarbevölkerung, celokupno/celotno Gesamtbevölkerung, civilno Zivilbevölkerung, lokalno/krajevno Ortsbevölkerung, mestno Stadtbevölkerung, podeželsko Landbevölkerung, svetovno Weltbevölkerung, Erdbevölkerung); die Einwohnerschaft
stalno prebivalstvo die Wohnbevölkerung
kmečko/podeželsko prebivalstvo das Landvolk
gibanje prebivalstva die Bevölkerungsbewegung
gostota prebivalstva die Bevölkerungsdichte
popis prebivalstva die Volkszählung, die Personenstandsaufnahme
število prebivalstva die Bevölkerungszahl
upadanje prebivalstva die Bevölkerungsabnahme
oropati prebivalstva epidemija deželo ipd.: entvölkern

prebiválstvo población f ; habitantes m pl ; vecindario m

število prebivalstva número m de habitantes, población f
mestno (podeželsko) prebivalstvo población urbana (rural)
štetje prebivalstva censo m

predznáčen (-a -o) mat. di segno positivo, negativo:
predznačeno število numero di segno positivo, negativo

pretvárjati (-am) | pretvóriti (-im)

A) imperf., perf. trasformare, convertire; mat. ridurre:
pretvarjati vodno energijo v elektriko trasformare l'energia idrica in elettrica
pretvoriti ulomek v decimalno število ridurre la frazione in numero decimale

B) pretvárjati se (-am se) imperf., refl. pren. fingere, dissimulare, affettare:
dobro se znati pretvarjati saper dissimulare, saper fingere bene

prevožen [ó] (-a, -o) zurückgelegt; Fahr- (kilometer der Fahrkilometer, kilometri die Fahrleistung)
število prevoženih kilometrov der Kilometerstand

prevóžen

število prevóženih milj avtomobilizem number of miles covered, mileage
prevóžen kilometrov number of kilometres covered

priblížen (-žna -o) adj. approssimativo, approssimato; impreciso:
približno število numero approssimativo
približen račun calcolo approssimato

priblížen aproximativo; aproximado

približno število cifra f aproximada
približna vrednost valor m aproximativo

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

prisóten present

povsod prisóten ubiquitous
vsi prisótni all persons present
med prisótnimi so bili... among those present were...
vsi prisótni so to videli all those present saw it
ugotoviti število prisótnih, šteti prisótne (pogovorno) to count the house, to calculate the attendance
človek ne more biti istočasno povsod prisóten one can't be everywhere at the same time

prisôten (-tna -o)

A) adj. presente:
na pogovorih so bili prisotni predstavniki sprtih strani ai colloqui erano presenti i rappresentanti delle parti contrapposte
publ. v pogovorih je bila ta misel pogosto prisotna nelle trattative quest'idea fu ripetutamente discussa

B) prisôtni (-a -o) m, f, n il, la presente:
zapisati število prisotnih annotare il numero dei presenti

protonsk|i [ó] (-a, -o) fizika Protonen- (pospeševalnik der Protonenbeschleuniger, kemija število die Protonenzahl)

puerperium -iī, n (puerpera)

1. poporodna doba, bábine (gen. babin), otroška postelja, porod: Plin., Col., Sen. ph., Gell., puerperis cubare Pl. v otroški postelji biti, locus puerperio Antium fuit T., femina puerperiis (obilica otrok) insignis T.

2. meton. rojenček, rojenec, novorojenček, novorojenec, telesni plod, fetus, otrok: abortu duodecim puerperia egesta Plin., numerus puerperii Gell. število hkrati rojenih otrok.