Franja

vrána -e ž corb
□ črna vrana cioară

Witwe, die, (-, -n) vdova; Tierkunde Vogel: vdovica; grüne Witwe (poročena ženska, ki je čez dan sama doma); schwarze Witwe Tierkunde črna vdova

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

zastáva¹ (-e) f

1. bandiera; insegna, stendardo, vessillo:
dvigniti, spustiti zastavo alzare, ammainare la bandiera
izobesiti zastavo esporre la bandiera
pren. dvigniti belo zastavo (vdati se) alzare bandiera bianca
črna, žalna zastava bandiera abbrunata
zastava na pol droga bandiera a mezz'asta
državna zastava bandiera nazionale

2. pren. bandiera, insegna, vessillo:
pren. nositi v kakem športu zastavo portare la bandiera in qualche sport
poklicati pod zastavo chiamare sotto le armi, mobilitare
imeti pod zastavo sto divizij avere, disporre di cento divisioni
navt. pluti pod zastavo battere bandiera
ladijska zastava bandiera della nave

zêmlja terre ženski spol ; (planet) Terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (svet) monde moški spol ; (tla) sol moški spol , terrain moški spol ; figurativno pays moški spol

na zemlji sur (la) terre, ici-bas, en ce bas monde
nad zemljo au-dessus du sol
pod zemljo sous terre
črna zemlja terre noire
humozna zemlja humus moški spol, terre végétale
nikogaršnja zemlja no man's land moški spol, terrain (ali zone ženski spol) neutre
orna zemlja terre arable (ali labourable, cultivable)
peščena zemlja silice ženski spol, terrain siliceux
žveplena zemlja terre sulfureuse
leteti tik nad zemljo voler en rase-mottes (ali au ras du sol)
pasti na zemljo, tta tomber par (ali à) terre

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

znánost (-i) f

1. scienza:
metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
doktor znanosti dottore in scienze
Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate

2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
črna znanost magia nera

živína cattle, livestock; figurativno brute

klavna živína fat stock, beef cattle
plemenska živína breeding cattle
rogata živína horned cattle
tovorna živína beast of burden, pack animal
vprežna živína draught animals
reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
gonjač živíne drover, cattleman
tat živíne cattle thief, rustler
hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
staja za živíno cattle pen
delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat

živína (-e) f

1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia

2. pejor. (surov človek) bestia, bruto

3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta

žoln|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Specht (siva Grauspecht, zelena Grünspecht)
črna žolna Schwarzspecht (navadna Schwarzspecht, čopasta Haubenschwarzspecht)
zelena žolna Grünspecht
bela žolna Weißspecht
rdečeglava žolna Rotkopfspecht
prava žolna Echter Specht
mehkorepa žolna Weichschwanzspecht
figurativno piti kot žolna ein Schluckspecht sein

2.
lavinska žolna das Verschüttetensuchgerät, Lawinenverschütteten-Suchgerät, VS-Gerät

žólna zoologija woodpecker

črna (zelena) žólna black (green) woodpecker
pijan kot žólna dead drunk, žargon stoned out of one's (tiny) mind
piti kot žólna to drink like a fish

žólna zoologija pic moški spol

črna žolna pic noir
sivo zelena žolna pic cendré
zelena žolna pic-vert ali pivert moški spol
pije ko žolna il boit comme un trou

žólna (-e) f

1. zool. picchio (Picus);
črna žolna picchio nero (Dryocopus martius)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
zelena žolna picchio verde (Picus viridis)

2. pren. beone, ubriacone:
piti kot žolna bere come una spugna

žólna zool pico m ; pájaro m carpintero

črna (zelena) žolna pico negro (verde)
biti žejen kot žolna tener la garganta seca

žúna ž zool. žolna; crna žuna zool. črna žolna Dryocopus martius; zelena žuna zool. zelena žolna, Picus viridis; siva žuna siva žolna, Picus canus

μελανία, ἡ (μέλας) črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega.

μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

биржа f borza;,
извозчичья б. postajališče izvoščkov;
б. труда borza dela;
товарная б. blagovna borza;
фондовая б. borza vrednostnih papirjev;
хлебная б. žitna borza;
чёрная б. črna borza

креповый iz krepa;
креповая вуаль črna tančica