Franja

Zadetki iskanja

  • dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

    au-dessus de nad; severno
    les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
    sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
    dessus masculin de table mizna plošča
    dessus masculin du vent (figuré) prednost
    dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
    dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
    ci-dessus (tu) zgoraj
    comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
    de dessus zgornji; iznad, raz, s
    les voisins de dessus zgornji sosedje
    ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
    en dessus na sprednji strani; gori
    là-dessus na to, nato; o tem
    tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
    par-dessus prek, iznad; zgoraj
    par-dessus le marché vrh tega, povrh
    par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
    avoir le dessus imeti premoč, zmagati
    j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
    avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
    connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
    être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
    être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
    mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
    mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
    se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
    je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
    il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
    il m'a marché dessus na noge mi je stopil
    la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
    prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
    reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
    il lui est tombé dessus napadel ga je
    il n'y a rien au-dessus ni boljšega
  • deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

    grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
    deuil national narodno žalovanje
    jour masculin de deuil dan žalovanja
    vêtement masculin de deuil žalna obleka
    ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
    avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
    être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
    faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
    tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
    mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
    se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
    (figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
    quitter le deuil odložiti žalno obleko
    il a eu un deuil imel je smrten primer v družini
  • devét (-ih) numer.

    1. nove:
    trikrat tri je devet tre per tre fa nove

    2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
    močan je kot devet mož è forte come un leone
    pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

    3. f (devetica) igre il nove:
    pikova devet il nove di picche
  • día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

    día de abstinencia postni dan
    día aciago nesrečen dan
    día de año nuevo novoletni dan
    día de años rojstni dan
    día de ayuno postni dan
    día de Corpus, día del Señor telovo
    día de descanso dan počitka
    día de entresemana delavnik
    día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
    día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
    el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
    día de huelga zaspani ponedeljek
    el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
    día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
    día lectivo dan šolskega pouka
    el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
    día y noche vedno, neprenehoma
    día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
    día de Reyes sv. Trije kralji
    día del santo god
    el día siguiente naslednji dan
    día de vigilia postni dan
    al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
    antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
    como el día y la noche (različen) kot noč in dan
    ¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
    de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
    orden del día dnevni red
    pan del día sveže pečen kruh
    es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
    dos veces al día dvakrat na dan
    en el día dandanes
    en su día o pravem času; svoje dni
    entre día čez dan
    el otro día oni dan, nedavno
    ¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
    hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
    (al) otro día naslednji dan
    mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
    día por día vsak dan, dan za dnem
    por día, al día enkrat na dan
    (todo) el santo día ves ljubi božji dan
    un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
    ¿es de día? ali je dan?
    es muy de día svetel dan je
    estar al día biti na tekočem
    hace buen día lepo vreme je
    ponerse al día korak držati (s časom)
    virir al día tjavdan živeti
    un día es un día enkrat ni nobenkrat
    días pl dnevi (življenja), rojstni dan
    a días tu pa tam, ne vedno
    a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
    de días že nekaj časa
    hombre de días prileten človek
    en días prileten, v letih
    en pucos días, en cuatro días v kratkem
    ¡no en mis días! nikoli!
    los más de los días skoraj vse dni
    ¡buenos días! dober dan!
    alcanzar en días koga preživeti
    dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
    dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
    tener días biti v Ietih: muhast biti
    yedno días y viniendo s časom; v tem
  • Dīgentia -ae, f Digencija, potoček (zdaj Licenza), ki teče čez Horacijevo pristavo in se izliva v Anižo (Anio): H.
  • dirk|a ženski spol (-e …) das Rennen; vožnja: die Wettfahrt; figurativno die Hetze; -rennen (cestna Straßenrennen, čez drn in strn Querfeldeinrennen, s tesnim izidom Kopf-an-Kopf-Rennen, vpreg Wagenrennen, avtomobilska Autorennen, etapna Etappenrennen, galopska Galopprennen, gorska Bergrennen, kasaška Trabrennen, kolesarska Radrennen, konjska Pferderennen, konjska z zaprekami Hindernisrennen, motociklistična Motorradrennen, šestdnevna Sechstagerennen, na travnati stezi Grasbahnrennen)
    neodločena dirka totes Rennen
    vodstvo dirke die Rennleitung
    dan dirke der Renntag
    figurativno der Wettlauf, das Wettrennen
    figurativno v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
  • distanziomētrico agg. (m pl. -ci) daljinomerski:
    pannello distanziometrico železn. prometni znak, ki označuje razdaljo od prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini
  • do

    1. doklej: bis (danes/ponedeljka/marca/konca septembra bis heute/Montag/März/Ende September; polnoči/poldneva bis Mitternacht/Mittag; čez polnoč bis nach Mitternacht)
    do kdaj? bis wann?
    do tedaj bis dahin/bis dann
    (tja do) bis zu (do večera/jutra bis zum Abend/Morgen)

    2. cilj: s krajevnimi imeni, ki se rabijo brez člena: bis (do Ljubljane/Münchna bis Ljubljana/bis München), če se rabijo s členom: bis zu (do Blejskega/Gardskega jezera : bis zum See von Bled/bis zum Gardasee)

    3. krajevno: (tja do) bis zu (dna/plotu/ stene/stropa bis zum Boden/Grund, bis zum Zaun, bis zur Wand, bis zur Decke), (tik do) an, bis an (stene bis an die Wand)

    4. priti, stopiti, pomagati, ključ: zu (prihaja do prerekanj es kommt gelegentlich zum Streit; stopiti do šefa zum Leiter gehen; ključ do uspeha der Schlüssel zum Erfolg)

    5. odnos, prošnja: gegenüber (jemandem)

    6. starost: unter (otroci do petega leta Kinder unter fünf)

    7. točen čas: vor (pet do desetih fünf vor zehn [Uhr])

    8.
    vsi do zadnjega vključno z njim: alle bis zum letzten
    izvzemši tega: alle bis auf den letzten
    | do ➞ → srca, ➞ → dna, ➞ → stopiti do koga, ➞ → prošnja do koga
  • dob|er1 [ó] (dôbr|a, -ro)

    1. (kvaliteten) človek, stvar, (moralno/po značaju dober, kvaliteten; uspešen; vesten) gut (boljši/najboljši besser/am besten)
    srednje dober mittelgut
    srčno dober človek: herzensgut, seelengut, (dobrodušen) gutartig
    dober prijatelj/znanec ein guter Freund/Bekannter
    dobra volja (razpoloženje) gute Laune
    dobre volje [gutgelaunt] gut gelaunt, (hotenje) guter Wille
    dobra vera guter Glaube
    dobra dela množina gute Werke
    Dobri pastir der gute Hirte
    dobri stari časi die gute alte Zeit
    zoper dober okus gegen den guten Geschmack
    zoper dobre navade gegen die guten Sitten
    namen je bil dober es war gut gemeint
    | voščila:
    dober dan! Guten Tag!
    dober večer! Guten Abend!
    dobro jutro! Guten Morgen!
    dober tek! Guten Appetit!

    2. (krepek; čez mero) stark
    dober jedec ein starker Esser
    dobra milja eine starke Meile
    dobra stran (prednost) die starke Seite
    medicina dobro srce ein starkes Herz

    3. Wohl-
    dobra urejenost matematika die Wohlordnung
    dobro počutje das Wohlbefinden

    4.
    dobri dve uri gut zwei Stunden
    dobrih 100 mark (vsaj 100 mark) gut und gern 100 Mark

    5. šolske ocene:
    dobro v Nemčiji: befriedigend
    prav dobro gut (odlično : sehr gut)

    6.
    spet dober (zdrav) wieder auf den Beinen

    7.
    biti na dobrem gut daran sein, es gut getroffen haben, gut dastehen
    |
    dobra vila die Glücksfee
    | ➞ → boljši, najboljši, ➞ → predober, ➞ → koristen, ➞ → posrečen, ➞ → učinkovit, ➞ → glas, namen, počutje ipd.
  • dočúvati dòčūvām
    1. do konca varovati: ko bi mogao to do jutra dočuvati
    2. prihraniti: predajem ti ovaj sat da ga dočuvaš za sina
    3. nije sedmu noć dočuvan malo je čez les
  • dól vallon moški spol

    čez hrib in dol par monts et par vaux
  • dól (-a) m (dolina) valle; geogr. valle tributaria, laterale:
    čez hrib in dol dappertutto, tutt'intorno, per ogni dove
    fiz. valovni dol valle, ventre dell'onda
  • dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

    brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
    časten dólg debt of honour
    hipotekarni dólg mortgage
    neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
    izterljiv dólg recoverable debt
    viseč dólg floating debt
    državni, narodni dólg national debt
    biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
    biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
    delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
    čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
    dobiti dólg povrnjen to recover a debt
    plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
    poravnati svoje dólgove to settle one's debts
    odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
    do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
    tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
    vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
    zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
    kup dólgov a mountain of debts
    rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol

    brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
    plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
    delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
    tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
    častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
    državni dolg dette publique
    menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
    vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
    vojni dolgovi dettes de guerre
    obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige
  • dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
    hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
    globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
    kotanjasta dolina die Talmulde
    Labotska dolina Lavanttal
    meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
    solzna dolina das Jammertal, das Tränental
    suha dolina das Trockental, die Talung
    -tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
    z mnogimi dolinami zertalt
    dno doline die Talsohle, der Talgrund
    izhod doline die Talmündung
    prebivalec doline der Talbewohner
    vrsta doline der Taltyp
    iz doline talaus
    po dolini navzgor talauf, talaufwärts
    po dolini navzdol talab, talabwärts
    v dolini im Tal
    v smer doline/v dolino talwärts, talseits
    pogled v dolino z višine: der Talblick
    spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
    čez hribe in doline über Berg und Tal
    figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen
  • dolína valley; pesniško vale

    po dolíni navzdol down the valley
    dolína Temze the Thames valley
    čez hribe in doline over hill and dale
    solzna dolína (figurativno) vale of tears
  • dolína vallée ženski spol

    kraška dolina doline ženski spol (karstique)
    solzna dolina vallée de misère (ali des larmes), vie ženski spol
    valovna dolina creux moški spol d'une vague; fizika creux moški spol de l'onde, vallée ženski spol d'onde
    čez hribe in doline par monts et par vaux
  • dolína valle m

    čez hribe in doline por montes y valles
    po dolini navzdol valle abajo
    rečna dolina valle fluvial
    pot po dolini camino m del valle
    solzna dolina valle m de lágrimas
  • dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

    1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

    2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

    3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

    4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
    a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
    b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
    a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
    b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.
  • dosti2 [ô]

    1. (dovolj) genug; (zadosti) genügend
    biti dosti (zadoščati) reichen

    2. (čez glavo:)
    imeti dosti česa/koga: (einer Sache/jemandes) überdrüssig sein, (von einer Sache/von jemandem) die Nase voll haben, česa: zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
    Zdaj imam pa dosti! Mir reicht's!/Jetzt reicht's mir!
    Dosti! Genug!, Sense!