Franja

Gefahr, die, (-, -en)

1. nevarnost, außer Gefahr zunaj nevarnosti; in Gefahr v nevarnosti; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; es besteht Gefahr grozi nevarnost; Gefahr laufen biti v nevarnosti/priti v nevarnost, tvegati; der Gefahr spotten ne meniti se za nevarnost; auf die Gefahr hin tudi če bo zato/tudi če grozi, da...; jemanden einer Gefahr aussetzen spraviti (koga) v nevarnost, izpostaviti koga tveganju; eine Gefahr verursachen povzročiti nevarnost; Gefahr für Leib und Leben nevarnost napada na življenje in telo; Gefahr im Anzug nevarnost se bliža; Gefahr im Verzug vsako obotavljanje je nevarno

2. tveganje

3. odgovornost, auf eigene Gefahr na lastno odgovornost

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

geminō -āre -āvī -ātum (geminus)

I. trans.

1. podvojiti: nisi caves geminabit TER., cum illos (alvos) geminaverint VARR., g. victoriae laetitiam L., urbem L. iz dveh mest narediti eno, honorem, mercedem O., vitae frater annos decem geminaverat O., labor geminaverat aestum O. je bil naredil dvakrat bolj občutljivo, g. pericula TIB., semivocales, verba Q., nec aliud pomum ingeniosius geminatum est PLIN. (namreč s cepljenjem); zelo pogosto v pt. pf.: geminata verba CI., sole geminato CI. z dvojnim soncem, geminata victoria L. dvojna, ebrietas geminata libidine O., geminata littera Q., geminatus honor PLIN. IUN., geminatus gaudia ductor Sidonius SIL.

2. združiti, zediniti, spariti: non acuta si geminant Corubantes aera H. ne, če Koribanti udarjajo skupaj z dvojnimi cimbalami, adeo prope geminata cacumina (eden za drugim) eorum montium sunt, ut ... L., geminata ac duplicata ponantur CI., geminati consulatus T. dva zaporedna konzulata, geminari legionum castra prohibuit SUET., insignes geminat Concordia taedas STAT.; z dat. (s kom): non ut serpentes avibus geminentur, tigribus agni H. da se družijo.

3. ponoviti, ponavljati, (po)množiti: plausus geminatus V. ponoven, postera nox facinus geminat O., vulnere geminato O., verba referre geminata O. ponavljati za kom. –

II. intr. dvojen biti: binaque per totas aedīs geminare supellex LUCR.

gêner [žɛne] verbe transitif ženirati, ovirati; tiščati (čevelj, obleka); biti nadležen, motiti, biti neprijeten; v zadrego spraviti, plašiti; spraviti v denarno stisko, mučno (pri)zadeti

se gêner ženirati se; omejiti se, doprinesti žrtev; biti si (medsebojno) nadležen
est-ce que la fumée vous gêne? vam je dim neprijeten?
ne pas se gêner ne se ženirati, vesti se čisto neprisiljeno, po domače, kot doma
ne vous gênez pas! bodite kot doma! kar po domače!; (ironično) kar dajte duška svojim čustvom!
cette dépense me gêne ta izdatek me spravlja v denarno stisko
gêner le commerce ovirati trgovino
il faut savoir se gêner un peu si on veut mettre de l'argent de côté treba se je znati nekoliko omejiti, če hočemo dati kaj denarja na stran

genus¹ generis, n (genere = gīgnere; prim. skr. jánaḥ = gr. γένος rod, lat. generāre)

1. rod, pokolenje, stan (po rojstvu): genere et nobilitate ... sui municipii facile primus CI., neque genere neque animo regio est CI., qui nobili genere nati sunt CI. ki so plemenitega rodu, clarissimus vir, summo genere natus CI., quidam malo genere natus CI., amplissimo genere natus C., dispari genere S., g. maternum, paternum C. idr. honestum N., patricium, plebeium L., regium VELL., SEN. PH., genere Graeci N. po rodu (narodnosti) generis auctor O. oče, generis socia O. sestra, generis falsa est ea fabula O. o tvojem pokolenju, ab aliquo genus ducere V., O. ali repetere CU. rod izvajati od koga, izhajati od koga, (iz) kakega rodu biti, tako tudi: volucres genus inde trahunt O.; occ. plemenit rod (stan), plemenitost, visokorodnost: pol mihi fortuna magis nunc defit quam genus ENN. AP. CI., Philodamum esse quendam genere, honore, copiis ... facile principem CI., virtute, non genere populo commendari CI., cui genus et quondam nomen natique fuissent V., iactes et genus et nomen inutile H., non, Torquate, genus, non te facundia, non te restituet pietas H., et genus et formam regina Pecunia donat H., nec genus amborum ... sic placuere illi O.

2. meton.
a) rod po času in pokolenju (= 30 let), vek, doba: anticum g. LUCR., tertium sollers g. SEN. TR., Pyrrhae g. VAL. FL.
b) rod le po pokolenju, pleme, rodovina, družina, rodbina: gentum (= gentium) aut generum affinitas ACC. FR., summis gnati generibus PL., auctores generis CI., O. pradedje, cum ex amplissimo genere in familiam clarissimam nupsisses CI., deorum munere datum rei publ. Brutorum genus CI., Cato sui generis initium ab se gigni volebat CI., g. Marcellorum CI., Fabium L., Aeaci H. Ajakovi potomci, Aemilium V., genus alto a sanguine Teucri prodere V. nadaljevati, množiti, antiquitate generis florere N., fama generis et familiae Q.; occ. α) zarod, otroci, potomstvo: nepotum genus omne H., sive neglectum genus et nepotes respicis, auctor H., Danai g. H., huc adde genus, de coniuge tanta tot natos natasque O.; pesn. (o posameznikih) otrok, potomec: (Aeneas) genus deorum V., Augustus Caesar, Divigenus V. = ab alto demissum genus Aenea H., audax Iapeti g. (= Prometheus) H., Tantali g. (= Pelops) H., g. Iovis (= Bacchus) O., g. Adrasti (= Diomedes, Adrastov vnuk) O., Uraniae g. (= Hymenaeus) CAT. β) (o narodih) pleme, rod, narod: Graium g. ENN. FR., totum genus Graecorum CI., quis ignorat, quin tria Graecorum genera sint? CI., (Ubii) paulo sunt eiusdem generis ceteris humaniores C., g. Italicum, Romanum S., Nomadum V., Genauni, implacidum g. H., Hispanum, Aetolorum g. L., ferox g., bellicosum utrumque g. L., pronumque genus regionibus illis in Venerem est O., Scytharum g. IUST. γ) spol (moški in ženski): g. virile, muliebre CI., LUCR., femineum, mixtum V., g. omne virorum L., O.; metaf. spol kot gram. t. t.: Q., P. F.

3. (v širšem pomenu) kolekt. rod, pleme = skupnost istovrstnih živih bitij in stvari: deûm genus ENN. FR., hominum g. CI. ali g. humanum CI., H., L., O. ali g. mortale LUCR., O. človeški rod, človeštvo, ljudje, diûom g. humanumque LUCR., g. animale LUCR., g. immortale V. bogovi, hominum pecudumque g. V., inde g. durum sumus O.; occ.
a) (o ljudeh) skupina, razred, vrsta, razpol: id hominum est genus pessumum TER., genus est lenonium inter homines PL., eius generis homines, omnis generis homines CI., amici, cuius generis penuria est CI. vrsta ljudi, ki je redka, satis dixi de Asiatico genere testium CI., genus hoc universum CI. vsa ta človeška vrsta, ves ta človeški rod, est genus quoddam hominum, quod Hilotae vocatur N., cursorem eius generis, qui hemerodromoe vocantur, Lacedaemonem miserunt N., omne g. copiarum (čet) N., utrumque g. hominum N., cuiusque g. hominum S., g. hominum agreste ali ferum incultumque S., conventus is, qui ex variis generibus constaret C. iz raznovrstnih udeležencev, militare g. L.
b) (o živalih) rod, pleme, pasma, vrsta: g. altivolantum ENN., varia genera bestiarum CI., multa genera ferarum C., g. omne ferarum LUCR., g. alituum LUCR., malefici generis plurima animalia S., g. vipereum V., piscium H., g. omne avium ali volucrum O., g. acre, leones O., confusa genus panthera camelo H. žirafa, ovium summa genera duo PLIN., viginti milia equarum ad genus faciendum in Macedoniam missa IUST. za pleme, za razploditev pasme.
c) (o stvareh) vrsta, zvrst, način, slog: fructuum genera VARR., frugum omne genus L., varia genera mortis, tria genera furtorum CI., cibi C., g. omne genus armorum C., toda: omnis generis arma L. vsakovrstno, g. loricarum N., vitulina et eius modi genera obsonii N., in omni genere vitae N. v vsakem položaju, g. poenae S., leti O., locorum O. kakovost, Doricum g. VITR. stavbni (= arhitekturni) slog, Aesopi g. PH. Ezopov pisateljski slog. Gen. in acc. se pogosto uporabljata atrib. oz. apoz.: cum huius generis (te vrste) copiam tantam habet Antonius CI., si qua sunt alia eius (huius, huiusce) generis CI. če je kaj drugega takega, verba id genus VARR. takšne, quod genus virtus est? CI. kakšna?, id (hoc) genus alia CI. kaj drugega takega, aliquid id genus scribere CI. EP. kaj takega, nugae hoc genus H.

4. (kot fil. t. t.) rod, razpol, splošni pojem (naspr. species ali partes vrsta): harum singula genera minimum in binas species dividi possunt VARR., genus universum in species certas partietur ac dividet CI., genus et speciem cuiusque rei cernere CI., genus est, quod partes aliquas complectitur, ut cupiditas; pars est, quae sub est generi, ut cupiditati amor, avaritia CI., perturbationes sunt genere quattuor, partibus plures CI.

5. metaf. način: quod hoc genus est, quae haec est coniuratio TER., genus ipsum postulandi non est novum CI., hoc praedandi genus ab isto adhibitum CI., mihi supplicatio novo et inaudito genere decreta est CI., novum g. dicendi CI. način govorjenja, slog, g. scribendi H. pisava, alio genere L. na drug način, hoc genere optime etiam olea inseritur COL., prodigia variis generibus inter se et me furentia SEN. RH., omni genere quod des adornandum est SEN. PH., animam variis generibus emittunt SEN. PH., cum maesti deliberaremus, quonam genere praesentem evitaremus procellam PETR., eo genere, quo Galba interemptus est SUET.; occ. ozir, pogled: tota domus in omni genere diligens CI. v vsakem pogledu = na vsako stran povsem natančna, qui in aliquo genere inconcinnus est CI., in omni genere populi consuetudinem imitari CI., te Plancius non solum municipii, verum etiam vicinitatis genere vincebat CI. glede na ..., magnus homo, sed varius in omni genere N., gens naturā ferox, adeo omni genere terribilis fuit, ut ... FL.

gesetzt umirjen; gesetzt den Fall v primeru da, denimo, če; gesetzt, [daß] dass recimo, da

gestanden ➞ stehen, gestehen; Adjektiv uveljavljen; offen gestanden če odkrito povem

gestehen^* priznati; offen gestanden če odkrito povem

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

giù

A) avv.

1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine

4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glasbena samostalnik
neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ zenesuli, zeneiskola
Nejc bi od besa delal salte, če bi hodil h gimnastiki, namesto v glasbeno. ▸ Nejc mérgében szaltózna, ha zenesuli helyett gimnasztikára járna.

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gneča samostalnik
1. (o ljudeh) ▸ tömeg, csődület
2. (o stvareh) ▸ zsúfoltság
Srce bi me bolelo, če bi morala še ohranjena oblačila metati proč, ker delajo gnečo v omari. ▸ Fájna a szívem, ha helyhiány miatt ki kellene dobnom a megőrzött ruhadarabokat is.
Gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte. ▸ Az elektronikus postaládák terhelését a levélszemétszűrők csökkentik, amelyek megakadályozzák a nem kívánt levelek beérkezését.

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.

gniti glagol
1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothadČe preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothadDo smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.

gniti pri živem telesu frazem
izraža negativen odnos (propadati) ▸ lerohad a csontjáról a hús
Najhujše je, če začne politična struktura naroda gniti pri živem telesu. ▸ Az a legrosszabb, amikor a nemzet politikai felépítése az alapjaiban roskadozik.
Srednji razred gnije pri živem telesu. ▸ A középosztály szétesőfélben van.
Kako je, ko je človek zaprt in gnije pri živem telesu. ▸ Milyen, amikor az ember be van zárva, és élve rohad el.

golgota samostalnik
(težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás, približek prevedka ▸ lelki szenvedés
Vojna je bila za nas nekakšna golgota, večina ni dočakala konca. ▸ A háború számunkra golgotajárás volt, a többség nem élte túl.
Preživela je strašno golgoto. ▸ Szörnyű lelki szenvedéseken ment keresztül.
Na svojih plečih sem okusil vso golgoto, ki se obeta sedanjim direktorjem, če se stvari ne bodo uredile. ▸ Megjártam a golgotát, ami a jelenlegi igazgatókra is vár, ha nem rendeződnek a dolgok.

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)