Franja

zasékati (-am) | zasekávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tagliare; intaccare

2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi

zgléden exemplary; model

zgléden oče (soprog) model father (husband)
zglédna žena model wife
zglédno vedenje model behaviour

zmikastiti glagol
1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
"Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

ἀββᾶ oče NT.

Ἀγχῑ́σης, ου, ep. αο, ὁ Kapisov sin, Enejev oče. – Ἀγχισιάδης, ου, ὁ Anhizov sin = Enej.

Ἀθάμας, αντος, ὁ Ajolov sin, Friksov in Helin oče.

Αἰγεύς, έως, ὁ Pandionov sin, Tezejev oče: Αἰγείδης ὁ Ajgejev sin = Tezej; οἱ Αἰγεῖδαι Atenci.

Αἰήτης, ου, ὁ kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat.

Αἴολος, ὁ 1. Hipotov sin, vladar ajolskih otokov in kralj vetrov. 2. Helenov sin, Sizifov oče, kralj v Tesaliji.

Αἴσων, ωνος, ὁ Jazonov oče.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

Ἀλυάττης, ου, ὁ, ion. εω lidijski kralj, Krezov oče.

Ἀλωεύς, έως, ep. ῆος, ὁ Pozejdonov sin, Otov in Efijaltov oče.

ἀμφι-θαλής 2 (θάλλω) ep. in poet. 1. na obeh straneh cvetoč (o otroku, ki mu še živita oče in mati). 2. bogat na τινί.

Ἄτλας, αντος, ὁ 1. oče Kalipse, bog, ki nosi nebo. 2. gora Atlas v zahodni Afriki; preb. Ἄτλαντες, οἱ, adi. Ἀτλαντικός 3 πόντος Atlantsko morje. 3. pritok Istra.

Ἀτρεύς, έως, poet. ῆος Tantalov vnuk, Pelopov sin, Agamemnonov in Menelajev oče.

ἄττα² [Et. lat. atta, oče (v otročjem govoru), got. atta, slov. otec, oče (iz ot-če)] ep. očka.

Αὐτό-λυκος, ὁ oče Antikleje, Odisejeve matere.

γενέτης, dor. -τᾱς, ου, ὁ poet. γενέτωρ, ορος, ὁ ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.