Franja

ponavlja|ti (-m) ponoviti

1. wiederholen; kaj za kom: nach- (mehanično nachbeten, pri petju nachsingen, pri govorjenju nachsprechen, nachsagen)
nenehno ponavljati komu kaj: predigen
ponavljati si polglasno, glasno: sich vorsagen

2. v šoli razred: [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati [sitzenlassen] sitzen lassen

ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

ponosen kot pav frazem
izraža negativen odnos (nadut; vzvišen) ▸ büszke, mint a páva, kevély, mint a páva
Ponosen kot pav hodi po vasi in vsakomur razlaga, da bodo pri njih zibali. ▸ Olyan büszkén jár-kel a faluban, mint a páva, és mindenkinek dicsekszik, hogy holnap baba érkezik hozzájuk.
Sopomenke: napihnjen kot pav

Pontia -ae, f Póntija (Póncija, zdaj Ponza), otok v Tirenskem morju ob obrežju Lacija: L., Suet.; pl. Pontiae -ārum, f Póntiji (Pónciji) = otok in naselbina na njem: L., pa tudi = skupina majhnih otočkov okrog Pontije (Poncije), Póntijski otoki (Póncijski otoki): Varr., Mel., Suet. — Od tod preb. Pontiānī -ōrum, m Pontijáni (Poncijáni), Póntijci (Pónciji): L.

2. otok pri Krku: Plin.

Pontius 3 Póncij(ev), Póntij(ev), ime prvotno samnijskega, pozneje rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Gaj Poncij (Pontij), vodja Samnitov pri Kavdiju: Ci., L., Fl.

2. L. Pontius Aquila Lucij Poncij (Pontij) Akvila, eden od Cezarjevih morilcev: Asin. Poll. in Ci. ep., Suet.; isti tudi samo Aquila: Ci.

3. Pontius Pilātus Poncij (Pontij) Pilat, cesarski namestnik v Judeji, ki je obsodil in dal križati Kristusa: T., Tert., Lact.

ponúdba offer; bid, bidding; proffer; tender; (ženitna ipd.) overture

najnižja ponúdba (pri licitaciji za kako delo) the lowest tender
nižja ponúdba underbid
ponúdba in povpraševanje supply and demand
raziskovalna ponúdba research tender
ženitna ponúdba offer (ali proposal) of marriage
oseba, ki ji predložimo ponúdbo ZDA tenderee
predložiti ponúdbo to submit a tender
odbiti ponúdbo to turn down an offer
razpisati licitacijo za ponúdbe to invite tenders
sprejemamo ponúdbe we are open to receive tenders
staviti višjo ponúdbo to outbid

poobédek postre m

pri poobedku de sobremesa

pop² [pɔp]

1. neprehodni glagol
počiti (zamašek), odpreti se (kostanj, koruza itd.); sprožiti, ustreliti (at)
nenadoma se pojaviti; izbuljiti (oči)

2. prehodni glagol
hitro odpreti, izvleči (zamašek), sprožiti, izstreliti (naboj)
ameriško peči koruzo; hitro vtakniti (kaj kam), pomoliti (glavo)
britanska angleščina, sleng zastaviti

to pop along švigniti mimo
to pop away hitro dati stran
to pop in oglasiti se pri kom, priti na kratek skok
pogovorno to pop off izginiti, pobrisati jo; zadremati
pogovorno tudi to pop off the hooks umreti
to pop on dati klobuk na glavo
to pop out pomoliti ven; ugasniti luč; pobrisati jo
to pop up pojaviti se (tudi figurativno npr. težave)
to pop one's head in the door pomoliti glavo skozi vrata
pogovorno to pop the question zasnubiti

popa -ae, m (gl. coquō in prim. popīna) pomočnik (služabnik) svečenika, žrtveni sluga, žrec, strežnik pri žrtvovanju, ki je priskrbel vse potrebno za žrtvovanje (ogenj, vodo, vino, kadilo idr.), tudi darilne živali (cultrarius jih je klal z daritvenim nožem): Ci., Pr., Suet. Ker so bili ti pomočniki nav. debeli, metaf. popa venter Pers. debel trebuh, vamp(ež), (debelo)trebušnik.

pope¹ [póup] samostalnik
papež; pop

pope's eye limfna žleza v jagnječji nogi
pope's nose škofija pri perutnini
pope's head dolga metla

popíti boire (ali vider) un verre , (čaj, kavo, vino) prendre (du thé, du café, du vin); finir (ali achever) son verre, boire la dernière goutte ; (vsrkati) absorber

popiti jo (vodo pri plavanju) (familiarno) boire un coup (ali une tasse)
popiti kozarček (stoje pri točilni mizi) prendre un verre (sur le zinc)
popiti v velikih požirkih, ko goba boire à longs (larges, grands) traits, boire comme une éponge
na tešče popiti šilce žganja (figurativno) tuer le ver

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

popráviti to repair; (hišo) to do up; (čevlje, stroj itd.) to mend; to set right, to overhaul; (ladjo) to refit; (izboljšati) to improve; (napake) to correct, to put right, to rectify; to recondition; (sliko) to touch up; (zakrpati) to mend, to patch, to refit, to botch, to darn; (zdravje) to restore; (zakon) to amend; (figurativno, krivico itd.) to repair, to remedy, to redress, to make amends for, (povzročeno škodo) to make good, to compensate

popráviti napako, instrument to rectify an error, to repair an instrument
popráviti krivico to repair a wrong, to make good an injury
popráviti (nadomestiti) izgubo to repair a loss
vedno kaj popravlja pri svojem avtu he is always tinkering at his car
popravil je svoje mladostne napake he has atoned for his youthful misdeeds
popráviti se to improve, to better oneself, to grow better, to reform; (razmere) to take a turn for the better; (zdravstveno) to mend, to be on the mend, to recover, to come round, to be restored
to se ne da popráviti this is past mending
bolnik se je popravil the patient has improved (ali has recovered)
vreme se je popravilo the weather has improved
upam, da se bo popravil v bodoče I hope he will do better (ali will improve) for the future
popráviti posledice to redress the consequences

popular [pɔ́pjulə] pridevnik (popularly prislov)
ljudski, naroden; splošen, razširjen; popularen, priljubljen (with pri)
poljuden, lahko razumljiv, vsakemu dosegljiv

popular election splošne volitve
politika popular front ljudska fronta
popular government vlada ljudstva, ljudska oblast
the popular voice glas ljudstva
popular song popevka
to make o.s. popular with priljubiti se komu

populáren popular; in general favour

populárna pesem popular song, pogovorno pop song
postati populáren to gain popularity
ta napev je postal populáren this tune has caught on
postati populáren pri... to make someone popular with someone

popularity [pɔpjulǽriti] samostalnik
popularnost, priljubljenost (with pri)
razširjenost (among med)

popust moški spol (-a …) der [Nachlaß] Nachlass, [Preisnachlaß] Preisnachlass, der Rabatt (količinski [Mengennachlaß] Mengennachlass, Mengenrabatt), die Ermäßigung, Preisermäßigung (pri voznini Fahrpreisermäßigung, za otroke Kinderermäßigung)
blagajniški popust der Kassaabzug, der / das Skonto
desetodstotni/dvajsetodstotni … popust ein [Nachlaß] Nachlass von 10/20 Prozent
dati popust rabattieren, skontieren, nachlassen
znamkica za popust die Rabattmarke
s popustom vergünstigt, ermäßigt

popúst diminution ženski spol (ali abattement moški spol) de prix, réduction ženski spol , rabais moški spol ; (pri cenah) rabattage moški spol , remise ženski spol , bonification ženski spol

s popustom (familiarno) au rabais
popust pri ceni réduction de prix
dati, dobiti popust accorder, obtenir un rabais
prodaja blaga s popustom solde moški spol

popúst rebaja f ; descuento m ; reducción f

dati popust conceder (ali hacer) una rebaja
zahtevati popust pedir una rebaja
5% popust descuento del 5% (ob plačilu v gotovini por pago al contado)
popust pri ceni reducción (ali rebaja) de precio