Franja

Zadetki iskanja

  • flirtati glagol
    1. (izkazovati seksualni interes) ▸ flörtöl, kacérkodik
    brezsramno flirtati ▸ szemérmetlenül flörtöl
    odkrito flirtati ▸ nyíltan flörtöl
    flirtati s tajnico ▸ titkárnővel flörtöl
    flirtati z dekletom ▸ lánnyal flörtöl
    flirtati z drugimi ženskami ▸ más nőkkel flörtöl
    Rada flirta z drugimi moškimi. ▸ Szívesen flörtöl más férfiakkal.
    Sedela sta na kavču, se veliko smejala, ves čas flirtala in se dotikala. ▸ A kanapén ültek egymás mellett, sokat nevettek, miközben egyfolytában flörtöltek és gyakran egymáshoz értek.

    2. (biti naklonjen čemu) ▸ flörtöl, kacérkodik
    flirtati s čim ▸ kacérkodik valamivel, flörtöl valamivel, szemez valamivel
    Klub študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. ▸ Az egyetemisták klubja ezért nem kacérkodik egyetlen politikai opcióval sem.
    Z igralstvom je flirtal že v študentskih letih in po slovesu od aktivnega športa mu televizijskih ter filmskih ponudb ni manjkalo. ▸ A színészettel már egyetemista korában is kacérkodott, az aktív sportolás befejezése után pedig hírnevének köszönhetően sok tévés és filmes felkérést kapott.
    Laburisti so ga hitro obtožili, da flirta z angleškim nacionalizmom. ▸ A munkáspártiak hamar megvádolták azzal, hogy az angol nacionalizmussal kacérkodik.

    3. (o nevarnosti) ▸ kacérkodik, szembenéz
    flirtati s čim ▸ kacérkodik valamivel, szembenéz valamivel
    Enajst minut nogometnega obračuna so gostje flirtali s pravim ponižanjem. ▸ A futballmeccs tizenegy percében a vendégeknek igazi megaláztatásban volt részük.
    On je vrhunski igralec, ki vedno flirta z nevarnostjo. ▸ Kitűnő játékos, aki folyton a veszéllyel kacérkodik.

    4. (izzivalno se obnašati) ▸ flörtöl, kacérkodik, kokettál
    Svet gleda nanjo kot na uspešen fotomodel, ki zna na ukaz flirtati s kamero. ▸ A világ sikeres fotómodellnek tartja, aki utasításra képes kacérkodni a kamerával.
  • Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

    1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

    2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

    3. (iz adj. Flōrālis).
  • Flōrentia -ae, f (flōrēns)

    I. Floréncija (zdaj Firenze), etrursko mesto ob Arnu: Fl., Front. Od tod adj. Flōrentīnus 3 florentinski: colonia Front.; subst. Flōrentīnī -ōrum, m Florentinci, prebivalci florentinskega mesta: Plin., T. —

    II. bot. florencija, nek trs, florencijski trs: Plin.
  • flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

    1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

    2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
    a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
    b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

    3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

    1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

    2. metaf.
    a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
    b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
    c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

    Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).
  • flōrus 3 (flōrēre) cvetoč, cveten; metaf. bleščeč, krasen, sijajen: Naev. fr., crines Pac. fr., Acc. fr., V., iuba Gell. — Od tod nom. propr. Flōrus -ī, m Flór; poseb. Iūlius Flōrus Julij Flor.

    1. pravni izvedenec, govornik in pesnik, Horacijev prijatelj, je spremljal Tiberija na njegovem pohodu l. 20 v Armenijo, l. 11 v Panonijo: H.

    2. upornik v Treviru l. 20 po Kr.: T.

    3. (Iūlius?) Florus, rim. zgodovinopisec za časa Trajana in Hadrijana; popisal je (večinoma po Liviju) rimsko zgodovino v dveh knjigah (do Avgustove vlade).
  • Gessius (-iī) Flōrus -ī, m Gésij Flór iz Klazomen, od l. 64 po Kr. oblastnik v Judeji; njegova nasilna vlada je Jude prisilila k vstaji, ki se je končala z razrušitvijo jeruzalemskega mesta: T.
  • fluctuō -āre -āvī -ātum (fluctus)

    I.

    1. valove gnati, valoviti, valovati: fluctuare video vehementer mare Pl.; pren. valovito (nemirno) gibati se, valiti se sem in tja: Arn., ut … fluctuet aër Lucr., late fluctuat omnis aere renidenti tellus V. miglja, se svetlika, fluctuat Zephyro seges Sen. tr., turba fluctuans T., populus fluctuans Gell.

    2. metaf. strastno vzkipeti, o osebah: vzrojiti, rohneti, besneti, nunc fluctuat ira intus V., (Dido) magno irarum fluctuat aestu V. (v Didoni) vse vre od silne jeze, magnis curarum fluctuat undis Cat. —

    II.

    1. biti gnan (premetavan) po valovih (v sl. bolje act.), pluti: quid tam commune quam mare fluctuantibus? Ci., quadriremem in salo fluctuantem reliquerat Ci., quaedam insulae semper fluctuant Plin.

    2. metaf. omahovati, neodločen biti: acies fluctuans L., Cu., fluctuanti similis acies erat L.; o duhu, osebah: fluctuat animus Pl., fluctuat incertis erroribus ardor amantum Lucr., mens animi, (tantis fluctuat ipsa malis) Cat., in suo decreto fl. Ci., animo nunc huc, nunc fluctuat illuc V., fluctuante rege inter spem metumque L., fl. inter varia consilia Sen. ph.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid responderem, diu fluctuavi Aug.; o govoru: oratio quasi fluctuans Ci., genus orationis, quod appellamus fluctuans Corn.; o drugih rečeh: fluctuans sententia Ci. ep., omnia et citata et fluctuantia Sen. rh.; occ..: illum gravi et periculosa valetudine fluctuare Val. Max. da je njegovo življenje zaradi … v nevarnosti. — Kot dep. (večinoma poklas.) fluctuor -ārī -ātus sum

    1. po valovih gnan biti (v sl. bolje act.), pluti: torrente undā fluctuari Sen. ph., Delos diu fluctuata Plin., lapidem integrum fluctuari, imminutum mergi Plin. da plava po vrhu.

    2. metaf. omahovati, biti negotov, neodločen: salus eorum fluctuabatur Val. Max., vita fluctuatur per adversa ac difficilia Sen. ph., ambrosia vagi nominis et circa alias herbas fluctuati Plin. posplošenega in drugim zeliščem nadetega imena; o duhu in osebah: ut incerti fluctuarentur animi magnae partis Larisaeorum inter metum … et verecundiam … L., fluctuari animo rex Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: is (Philippus) … , utrius populi mallet victoriam esse, … fluctuatus animo fuerat L., rex … fluctuatus animo est, utrum … , an … L.
  • fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

    I.

    1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q.grammatice pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
    a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
    b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

    2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
    a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
    b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
    c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
    č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
    d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
    e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

    3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

    II.

    1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

    2.
    a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
    b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

    3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

    4.
    a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
    b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

    5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

    I. adj. pt. pr. fluēns -entis

    1. (o govoru)
    a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
    b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

    2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

    II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

    I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

    II. metaf.

    1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

    2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

    3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

    4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

    Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).
  • focārius 3 (focus) ognjiščen; od tod subst.

    1. focārius -iī, m kuhinjski strežnik, — hlapec: Ulp. (Dig.).

    2. focāria -ae, f kuhinjska dekla, kuharica: Dig., Ulp. (Dig.), Paul.; occ.. gospodinja kakega vojaka: Cod. I.
  • fonction [fɔ̃ksjɔ̃] féminin funkcija, opravilo, služba, službeno mesto, službeno delovanje, posel

    fonction mathématique matematična funkcija
    en fonction de ustrezno, po, gledé na, z ozirom na
    s'acquitter de ses fonctions opravljati svoje funkcije
    cesser ses fonctions prenehati s svojimi funkcijami
    entrer en fonction(s) nastopiti službo, prevzeti posle
    destituer, relever, renvoyer quelqu'un de ses fonctions koga odstraniti z njegovega službenega mesta
    être en fonction biti v aktivni službi
    être promu à une nouvelle fonction napredovati na novo službeno mesto
    être (en) fonction de quelque chose biti odvisen od česa
    exercer une fonction izvrševati neko funkcijo, opravljati službo
    faire fonction de fungirati kot, opravljati funkcijo, službo; nadomestovati
    initier quelqu'un à ses fonctions koga v njegovo funkcijo; službo uvesti
    quitter ses fonctions iti v pokoj
    résigner ses fonctions odložiti svoje funkcije
    (populaire) il fait bien ses fonctions on jé, pije in spi dobro
  • fond [fɔ̃] masculin dno; globina; ozadje; bistvo, glavna stvar, jedro, vsebina, dejansko stanje; usedlina, ostanek; sport vztrajnost, žilavost

    à fond temeljito, popolnoma
    au fond v bistvu
    à fond de train z vso hitrostjo, brez izgubljanja časa
    de fond en comble od vrha do tal, popolnoma
    articte masculin de fond uvodni članek
    audience féminin au fond (juridique) glavna razprava
    (familier) fond de tiroir zadnji viri, zadnja sredstva, ki jih imamo
    il est coléreux, mais il a bon fond on je koleričen, a v bistvu je dober
    course féminin de fond (sport) tek na progah nad 3000 m, pri plavanju proga 400 m ali 1500 m
    à fond de cale (marine) v podladju, figuré brez denarja
    lame féminin de fond mogočen val, ki se nenadoma dvigne z morskega dna
    mineur masculin de fond rudar, ki dela najgloblje v rudniku
    avoir du fond biti vztrajen, imeti solidno znanje
    aller au fond des choses iti čemu do dna
    émouvoir quelqu'un jusqu'au fond de l'âme koga v dno duše, globoko ganiti
    envoyer un navire par le fond potopiti ladjo
    faire fond sur quelqu'un, quelque chose računati s kom, s čim; zanesti se na koga, na kaj, popolnoma zaupati komu, čemu
    regarder quelqu'un au fond des yeux komu pogledati naravnost, globoko v oči
    couter à fond potopiti (se)
    remercier quelqu'un du fond du cœur iz srca, iskreno se komu zahvaliti
    respirer à fond globoko vdihniti
    toucher au fond d'un problème dotakniti se jedra problema
    traiter à fond temeljito obravnavati
    user ses fonds de culottes sur les bancs de la classe (s)trgati hlače na šolskih klopeh
  • fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

    1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

    2. meton.
    a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
    b) krst: Ambr.

    3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

    4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.
  • Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

    1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

    2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

    3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

    4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

    5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

    6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

    7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.
  • foot1 [fut] množina feet samostalnik
    noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
    pogovorno pehota (množina foots)
    gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

    at foot na dnu
    by (ali on) foot peš
    to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
    figurativno to find one's feet izkazati se
    from head to foot od nog do glave
    ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
    to fall on one's feet imeti srečo
    to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
    to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
    my foot! nesmisel!
    to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
    to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
    to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
    to set on foot ustanoviti
    to trample under foot pohoditi, zatreti
    sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
    to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
    something is on foot nekaj se pripravlja
    to show the cloven foot odkriti slabe namene
    under foot na zemlji
    to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
    to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
    to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati
  • for1 [fɔ:, fə] predlog
    za; zaradi; proti; namesto; glede na

    for all navzlic, kljub
    as for me kar se mene tiče, zastran mene
    pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
    pogovorno to be out for nameravati
    for the better na bolje
    but for ko bi ne bilo, brez
    for fear iz strahu
    for love iz ljubezni
    for the present za zdaj
    for the first time prvič
    not for love or money za nič na svetu
    to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
    now for them! na juriš!
    for good za vedno
    there's nothing for it nič drugega ne preostaja
    to go for a walk iti na sprehod
    sleng to go for a soldier postati vojak
    to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
    I am in for flu gripa se me loteva
    he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
    to take for granted smatrati kot dejstvo
    it's for you do decide ti se moraš odločiti
    it is not nice for him ni lepo od njega
    once for all enkrat za vselej
    for as much v koliko
    for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
    for instance, for example na primer
    for the nonce tokrat
    I for one jaz na primer
    for God's sake za božjo voljo
    to look for s.th. iskati kaj
    not for the life of me za nič na svetu
    for shame! sram te (vas) bodi!
    to be out for trouble (ali row) iskati prepir
    she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
    the train for London vlak proti Londonu
    word for word beseda za besedo
    Mary for ever! naj živi Marija!
    for the time being za zdaj
    he's been here for an hour je tukaj že eno uro
  • *for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

    1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

    2. occ.
    a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
    b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
    a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
    b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.
  • forēnsis1 -e (forum)

    1. k trgu spadajoč, tržen, s trga, na trgu: species Ci., splendor Ci. ep., vos omnium rerum forensium arbitri, Castor et Pollux, imploro Ci., velut innati triviis ac paene forenses H. spametovani (izobraženi) zaradi občevanja (druženja) na trgu, opella f. H. majhen posel na trgu, f. factio ali f. turba L. kričači na trgu, tržna (= brez posla po trgu pohajkujoča in vedno podkupljiva) sodrga, exercitatio Col. zunaj hiše.

    2. za na ulico (namenjen), pouličen, pražnji (naspr. domesticus): Col., Lamp., vestitu forensi … est egressus L. oblečen za na ulico, pražnje; subst. forēnsia -ium, n (sc. vestimenta) pražnja obleka: Suet.; pren.: ut vestitum, sic sententiam habes aliam domesticam, aliam forensem Ci.

    3. k foru spadajoč, od tod = soden, pred sodiščem (ker so sodne razprave potekale na foru): f. sermo Ci. kakršen je običajen pred sodiščem, f. usus dicendi Ci., strepitus Ci., labor Ci., opera Ci., N., Q. pravniško poslovanje, f. genus dicendi, f. actiones Q., militia f. Val. Max. = Mars f. O. zgovornost pred sodiščem, javno govorništvo, stipendia Val. Max.; subst. forēnsis -is, m javni zagovornik, odvetnik, pravnik: Q., v pl.: Varr., Vitr.
  • Forentum (s soobl. Ferentum) -ī, n Forént (Ferént), apul(ij)sko mesto (zdaj Forenzo): H., L. — Od tod preb. Forentānī -orum, m Forentani: Plin.
  • Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

    1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

    2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.
  • fōrmula -ae, f (demin. fōrma)

    I.

    1. majhna (lepa) podoba ali postava, lepota: hanc vigilare oportet formulam atque aetatulam Pl.

    2. metaf.
    a) pravilo, vodilo: f. consuetudinis, disciplinae Ci., sunt formulae de omnibus rebus constitutae Ci., haec formula reges excepto sapiente tenet H., antiqua imperii f. L. stare razmere.
    b) occ. obrazec, formula, in to α) obrazec pogodbe, pogodba: milites ex (po) formula accipere ali paratos habere L., Lampsacenos in sociorum formulam referre L. po pogodbi narediti za prave zaveznike, Africam ali nationem in provinciae formulam redigere Vell. provinco narediti, ustanoviti iz Afrike (naroda). β) cenzorski davčni obrazec, odredbina, cenovnik, cenik: f. censendi L., censum agere ex formula L. γ) (kot jur. t. t.) pravni obrazec, besedilo: ista formula testimonii atque orationis tuae Ci., f. sponsionis angustissima Ci., gloria militaris vestris formulis anteponenda est Ci., formulae postulationum, testamentorum Ci., stipulationum et iudiciorum Ci., iuris consultorum Ci., causa Tullii tota continetur praetoris formulā Ci., ad eas formulas privata lis accommodatur Ci., expressae sunt ex uniuscuiusque iniuria a praetore formulae Ci., earum rerum formulam componere Val. Max., atrocitas formularum Q.; od tod meton.: formulā cadere (excidere) Ci., Sen. ph., Q., Suet. izgubiti pravdo. —

    II.

    1. model: f. calcei Arn. čevljarsko kopito.

    2. vodotok, vodovodna cev: Front.