impotēns (inpotēns) -entis, abl. -ī in -e, adv. impotenter
I.
1. nezmožen, nemočen, nevečen, slab: homo infans atque impotens Ci., valent, haec omnia ad salutem innocentium, ad opem impotentium Ci. slabotnežev.
2. z objektnim gen.: nezmožen vladati (krotiti) kaj, ki nima česa v oblasti (moči), ki ni gospodar česa: impotens sui Cu. ne gospodar samega sebe, animi Cu. nezmožen krotiti jezo, amoris T., irae L. nezmožen brzdati jezo; od tod pass.: elephanti impotentius … regi L. ki jih niso mogli več voditi.
— II. med. (z neizraženim zaimkom): brez oblasti nad seboj, ki ni gospodar samega sebe, nezmožen sebe vladati (krotiti), razbrzdan, vihrav, strasten, silovit, divji, brezmeren (brez mere), oblastiželjen, prevzeten, oblastljiv; o ljudeh: est ipse confidens, impotens Ci., advolabat … homo impotentissimus, ardens odio Ci., qui eum ferre potuissent impotentem, iracundum, contumeliosum? Ci., impotens militibus Iust. prevzeten, samosilen (tiranski) proti … , mea (amica) est impotens, procax Ter.; pesn. z inf.: quidlibet imp. sperare H. predrzno upajoča na kar koli; enalaga: nihil fecit impotenti animo Ci., quae est tam impotens inhumanitas? Ci., i. iniuria L., dominatio N., L., rabies L., impotentia mulierum iussa T., i. laetitia Ci., superstitio Cu.; adv.: impotenter regnare Auct. b. Alx., impotentissime facere Sen. ph.
— III. oba pomena združena: onemoglo besneč: monumentum, quod non aquilo impotens possit diruere H. pravzaprav „divji“, a obenem „onemogel“, zato, quod non possit diruere.
Zadetki iskanja
- impresentabile agg. ki ga ni moč predložiti; ki ni za v javnost:
con questa acconciatura sono proprio impresentabile s to frizuro pa res ne morem pred ljudi - impresionar napraviti vtis; učinkovati; pretresti; osvetliti (foto plošče)
dejarse impresionar pustiti si vplivati
no me impresiona to me prav nič ne razburja - impressionner [-ne] verbe transitif napraviti velik vtis (quelqu'un na koga); presuniti, ganiti, prizadeti, vplivati na
vos menaces ne m'impressionnent pas vaše grožnje me ne plašijo
se laisser impressionner par dati si vplivati od - imprevisto
A) agg.
1. nepredviden, nepričakovan
2. nenaden
B) m nepredviden, nepričakovan dogodek:
salvo imprevisti če ne pride do česa nepredvidenega - imprévu, e [ɛ̃prevü] adjectif nepredviden, nepričakovan, nenaden, presenetljiv; masculin nepričakovan dogodek
en cas d'imprévu v primeru nečesa nepredvidenega
sauf l'imprévu če ne pride kaj nepričakovanega vmes
faire la part de l'imprévu z vsem računati, biti na vse pripravljen - imprimō (inprimō) -ere -pressī -pressum vtisniti, in sicer
1. z zunanjim obj.: pritisniti (pritiskati) kaj (ali s čim) v ali na kaj, vtisniti kaj komu (čemu). Sklad: ali aliquid alicui (rei), ali pa (redkeje): aliqua re aliquem (aliquid); podlaga, na katero se pritiska, večkrat ni izrecno povedana: impresso genu nitens terrae adplicat ipsum V. s kolenom pritiskajoč nanj, pokleknivši nanj, impresso pollice O., aratrum muris i. H. s plugom potegniti čez zid., epistulae anulum impr. Cu.; occ.: signo impressae tabellae (= tabellae, quibus signum impressum est = quae signo impressae sunt) L. zapečatene, s pečatom zaznamovane; meton.: ne imprimatur iacentibus molibus solum Col. da se ne potlači (poniža); metaf.: non imprimitur animus quasi cera Ci. ne dobi vtiska (kakor voščena tablica), flagitiorum vestigiis Italiam inpressit Ci. ji je vtisnil sledove, jo je pokril s sledovi; pesn.: crater impressus signis V. vrč, pokrit z vgraviranimi podobami.
2. s prolept. (notranjim) obj.: vtisniti, odtisniti; sklad: aliquid alicui rei ali in aliqua re; (ta raba je nastala po nekaki metonimiji): vix impressam orbitam videre possumus Ci., quis est locus, in quo non exstent huius … impressa vestigia? Ci., signa anulis impressa (in cerā) Ci., humi rostro litteram a (imprimit sus) Ci., signum pecori i. V., dente labris notam i. H. z zobom ustnicam znak vtisniti. Pogosto metaf.
a) (v podobi, posneti po vžiganju, žigosanju): imprimitur rei publicae dedecus Ci.
b) (v podobi, posneti po vsekavanju, dolbenju, pisanju): memoria … tabulis publicis impressa Ci. „vsekan“, „vrezan“; prim. sigillum in cerā i. Ci.; pogosto kot fil. t. t.: visum obiectum imprimet in animo suo speciem Ci. bo vtisnil, notitiae visis impressae Ci. vtiski zaznanih pojavov, in omnium animis deorum notionem impressit ipsa natura Ci. - improfessus (inprofessus) 3
1. act. ki se ni k čemu prijavil (oglasil): servus Icti., vel improfessi Suet. ne da bi izpovedali (židovstvo).
2. pass. pri carinskem uradu neprijavljen, nenaznanjen: quod quis per publicanos improfessum transtulerit, commissum sit Q. - impropio neprimeren, nespodoben, nepravi
quebrado impropio nepravi ulomek
es impropio de su edad ne spodobi se za njegovo starost - impulsor -ōris, m (impellere) naganjalec, priganjalec, napeljevalec, nagibalec, osnovatelj, prireditelj, utemeljitelj: Suet., me impulsore Ter. na mojo pobudo, dixit sese auctores et impulsores et socios habuisse sceleris illius Ci., illam tempestatem Caesare impulsore … esse excitatam Ci., ne pravis impulsoribus paci belloque male consuleret T.
- impūnis (inpūnis) -e (in [priv.], poena) brez kazni, nekaznovan; kot adj. le poznolat. iam impunem me credebam fore Ap.; v klas. dobi samo adv. acc. n. impūne (star. impoene: Cat. fr.)
1. brez kazni, nekaznovano: Enn., XII tabulae nocturnum furem interfici impune voluerunt Ci., lex iubet impune occidi eum, qui tribunum pl. pulsaverit Ci., impune (quaelibet) facere Ci., S. brez kazni delati, iniuriam impune accipere S. ne da bi jo (kaznoval) maščeval = impune laedi Ph., hoc pateris impune discedere? Ci. ali puščaš, da ostane brez kazni, hoc (mihi) est impune Pl., Ci. ep., L. mi ostane … ; nam. tega tudi: aliquid impune habere Ter. ali ferre Ci. ali relinqui Sil. brez kazni ostati, prim. haud ali non impune feres O. ne uide ti, kazen (za to) ti ne uide, to boš še čutil, neque tantum maleficium impune habendum T. naj ne ostane … ; v enakem pomenu: alicui non impune cedere Sen. rh., non i. abire C., Lact.; komp.: libertate usus est, quo impunius dicax esset Ci.; superl.: impunissime tibi vendere hasce aedes licet Pl.,
2. metaf. brez škode, brez nevarnosti, varno: Plin., mercator revisens aequor impune H., saepe alterius ramos i. videmus vertere in alterius V., i. in otio esse possumus Ci., per silvas i. erravere V., risum tollant i. H. brez strahu. - impunità f nekaznivost:
godere l'impunità biti nekazniv
garantire l'impunità jamčiti komu, da ne bo kaznovan - impūnitās -ātis, f (impūnis)
1. varnost pred kaznijo, spregled(anje) kazni, nekaznovanje: Q., non de impunitate eius, sed de praemiis cogitatur Ci., quis ignorat maximam inlecebram esse peccandi impunitatis spem Ci. upanje, da ostaneš brez kazni, eorum fuit imp. a iudicio Ci.; od tod
2. metaf. iz varnosti pred kaznijo izvirajoča nebrzdana svoboda, nebrzdanost, razbrzdanost: gladiorum imp. Ci., Vell. svobodna morija, ki je ne brzda ne strah ne kazen = gotovost, da umori ne bodo kaznovani, i. flagitiorum Ci., nos super fluentes iuvenili quādam impunitate et licentia Ci. - imputō (inputō) -āre -āvī -ātum
1. vračuna(va)ti, zaračuna(va)ti, všte(va)ti, prište(va)ti, v račun postaviti (postavljati): plus imputant seminis iacti, quam quod severint Col., sumptūs imputare Icti., hoc non imputo in solutum Sen. ph. tega ne vštevam v plačilo; pesn. (meton.): alicui nectar, otia Mart. podariti, posvetiti.
2. occ. (v zaslugo ali krivdo) šteti, prište(va)ti, pripisovati (krivdo) zvrniti (zvračati) na kaj: Sen. ph., Sen. rh., Plin. iun., noli imputare beneficium mihi Ph., data munera non imputant T., bos … mortem senioribus imputet annis O. naj zvrača na … , culpam i. Plin., caedem Q., num quam exercitui imputari possunt morae belli T.; abs.: hoc solum erit certamen, quis mihi plurimum imputet T. kdo si pri meni največ zaslug pridobi, kdo me najbolj k sebi obveže. - in1 [in] predlog
1.
v, na (na vprašanje kje?)
in England v Angliji
in the country na deželi
in here (there) tu (tam) notri
in town v mestu (o katerem govorimo)
in the sky na nebu
in the street na ulici
in the territory na ozemlju
2. figurativno
v, pri, na
in the army v vojski
in the university na univerzi
in Shakespeare pri Shakespearju
blind in one eye na eno oko slep
3.
v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)
put it in your pocket daj to v žep
4.
(stanje, način, okoliščina)
in arms oborožen
a cow in calf breja krava
in any case v vsakem primeru
in cash v gotovini; pri denarju (biti)
in despair obupano, v obupu
in doubt v dvomu
in dozens na ducate
in English v angleščini
in good health pri dobrem zdravju, zelo zdrav
in groups v skupinah
in E major v E duru
in liquor pijan
in this manner na ta način
in ruins v razvalinah
in short na kratko (povedano)
in tears v solzah
in a word z eno besedo
in other words z drugimi besedami
in writing pismeno
5.
v, pri, na (udeležba)
to be in it biti udeležen, udeležiti se
he isn't in it on ne spada zraven
there is nothing in it ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka)
6.
(dejavnost, opravilo) pri, v
in an accident pri nesreči, v nesreči
in crossing the river pri prehodu čez reko
in search of pri iskanju česa
7.
(moč, sposobnost)
it is not in her to tega ona ne zmore
he has (not) got it in him to je (ni) pravi mož za to
8.
(časovno)
in the beginning v začetku
in the day, in daytime podnevi
in the evening zvečer
in his flight na begu
in two hours v dveh urah, čez dve uri
in March marca
in one istočasno
in the reign of za vlade, za časa vladanja
in my sleep v spanju, ko sem spal
in time pravočasno, sčasoma, kdaj
in winter pozimi
in (the year) 1940 leta 1940
9.
(namen, smoter)
in answer to kot odgovor na
in my defence v mojo obrambo
10.
(vzrok, nagib)
in contempt s prezirom
in his honour njemu na čast
in sport za šalo
in remembrance v spomin
11.
(razmerje, odnos, zveza)
in as (ali so) far as do take mere
in that ker, kolikor
well in body, but ill in mind telesno zdrav, a duševno bolan
in itself samo po sebi
in number številčno
in size po velikosti
equal in strength enak po moči
the latest thing in s.th. najnovejše na nekem področju
ten feet in width 10 čevljev širok (po širini)
12.
po
in my opinion po mojem mnenju
in all probability po vsej verjetnosti
13.
(sredstvo, material)
in boots v škornjih
a statue in bronze bronast kip
written in pencil napisano s svinčnikom
a picture in oils oljnata slika
dressed in white oblečen v belo
14.
(število, znesek)
seven in all v celem sedem
five in the hundred pet od sto, 5%
one in ten eden od desetih
in twos po dva, paroma
not one in a hundred niti eden od stotih
a place in a million najbolj primeren kraj - in2 [in] prislov
notri, noter, v
to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - in … 1
1. (gr. ἀν-, ἀ-, ἄλφα στερητικόν, privativum, sl. ne-, brez-, nem. un-, ohn-) predpona z negativnim pomenom. Privativni „in“ ne izraža nasprotja, ampak le neobstoj kake lastnosti: probus improbum, pudens impudentem fraudavit? Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H.
2. pomni: privativni „in“ stopa le pred imena, ne pa pred glag.; najpogosteje stoji pred adj.; prim.: in-animalis, in-probus, in-pudicus, in-famis idr.; iz teh se potem izpeljujejo subst.: im-probitas, im-pudicitia, in-famia idr.; prav pogosto pred adj. na -bilis: in-amabilis, -numerabilis, -habitabilis, -stabilis, -nabilis idr.; pogosto pri subst., izpeljanih iz pozabljenih adj., kakor npr.: in-curia, i-gnominia idr.; redko pred samim subst.: ingratiis Ci., incultus L., inperfundies Luc. Iz takih sestav se sicer lahko izpeljujejo glag., kakor sanus — insanus — insanire, improbare, ignorare … , a glag. sam se ne more vezati s privativnim „in“; gl. ignosco.
3. pač pa se „in“ lahko veže s pt., ker so to imenske oblike: pt. pr.: in-fans, im-pudens, in-sipiens, in-opinans; pt. pf.: in-quietus, in-doctus, in-honoratus, in-compertus; pt. fut. pass.: in-tolerandus.
4. ker se je sestava vedno čutila, je osnovna beseda večinoma ohranila svojo prvotno obl.: in-facetus, in-sapiens; a analogno z besedami, ki so sestavljene s praep. „in“, nastopi včasih tudi slabljenje glasu, npr. in-ficetus, in-sipiens, … toda: in-imicus, in-eptus, in-iquus, in-ers, in-cestus, ir-ritus, im-berbis, in-teger, in-sulsus idr.
5. na videz samostojno v tmezi, analogno s praep.: inque salutatum linquo V., inque cruentatus O.
6. glasoslovno se ravna s priv. „in“ tako kakor s praep. „in“; prim. in 2. - in … 2 (gr. ἐν, ἐνι in εἰς = ἐνς, sl. v, nem. in, v sestavah ein). Glasoslovne opombe: pred ustničniki b, p, m se „in“ (v sestavi) nav. priliči v im-, pred jezičnikoma l, r v il-, ir-; pred gn stoji samo i-; prim. ī-gnōscere; pred f in s se je samoglasnik izgovarjal dolgo, obenem pa se je oslabil soglasnik: ī(n)-ferre, ī(n)-sipiens; sicer kratko: in-tuli. Uporablja se:
A. adverbialno (v sestavi)
1. pri pojmih mirovanja: v, notri, na, ob: incolere, instare, inesse; pri adj.: insignis, illustris.
2. pri pojmih gibanja: v, noter: incidere, incidere, inire, inludere, inlaqueare, instituere, insuere idr.; pri adj.: in-curvus na znotraj ukrivljen; occ. pomeni začetek: in-gravesco, in-dolesco, in-auguro idr.
3. oba odnosa v eni besedi: includere in carcerem ter in carcere Ci., innare Ci., V., L.
B. prepozicionalno: v; kakor vsi predlogi določa prvotno tudi „in“ glagolski pojem krajevno; po glagolskem pomenu stoji torej ali acc. (pri pojmih premikanja) ali abl. (pri pojmih stanja, mirovanja).
I. pri acc.
1. kot sklon smeri, in sicer krajevno in metaf.: noter — v, na, tja — proti; prvotni pomen sklonov se je ohranil popolnoma v mestnih imenih: Romam venire Ci.; enako tudi v običajnih oblikah: domum domov, rus na kmete idr. Za natančnejšo določitev prostora (kraja) se uporabljajo praep.: ad urbem vel potius in urbem exercitum adducere Ci., ex Asiā in Europam exercitum traiecit N., in castra Sullae mors Roscii nuntiatur Ci., de convivio in vincla atque in tenebras abripi Ci., corpus abiecit in mare Ci., se in conclave committere Ci., se in Thraciam abdere N., Ci., in aram confugere Ci. na … , quam longe est hinc in Galliam? Ci., augur fit in Metelli locum Ci., in familiae luctum nubere Ci. v žalujočo rodbino se primožiti, se in medios hostes inmittere Ci. v sredo sovražnikov; od tod tudi samo v določitev smeri: omnes in unum spectant Ci. tja nanj, terra vergit in septentrionem C. proti severu, in Galliam versus S., in meridiem versus Cu. Od tod pogosto pren.: in eos est scripta lex Ci. zanje = zoper njih, suspicio in vosmet ipsos recidit Ci. pada na vas nazaj, in aliquid peccare Ci.; pogosto: in aliquid vertere, convertere, mutare L., Cu. v kaj spremeniti, Himera in muliebrem figuram formata Ci. upodobljena v ženski podobi (kot ženska), in utramque partem disputare Ci. za in proti. Pri adj., ki izražajo kako duševno stanje: ita in te animatus Ci., aequus, iniquus, acerbus, crudelis in te Ci., tam durus in plebem noster ordo Ci., putarem te gratum in deos Ci., dicax in aliquem Ci., idem in Dolabellam, qui in Carbonem fuit Ci. prav tak (takih misli) nasproti … , kakor … Tako tudi pri subst., ki izhajajo iz glag.: aditus in id sacrarium non est viris Ci., adventus in urbes Ci., ascensus in Capitolium Ci., iter in Graeciam Ci. ali pa izražajo kako duševno stanje: in rem publicam habebat animum eius modi Ci., amor in patriam Ci. ljubezen do domovine, odium patris in filium Ci., praestanti in me benevolentia fuerunt Ci. tudi: iudex in eum sum Ci., lex de vi est in eos, qui … Ci. je naperjena proti tistim, supplicium reperitur in eum Ci., multi in istum testes Ci. tako se uporablja „in“ poseb.:
a) da označi raztezanje v prostoru: patere in longitudinem milia passuum CCXL, in latitudinem CLXXX C., murus in altitudinem pedum XVI C., trecentos (pedes) cippus in agrum hic dabat H. 300 čevljev „v globino“ (naspr. in fronte, gl. cippus).
b) pri razdelitvah: Gallia divisa est in partes tres C., orationem divisam esse in partīs duas Ci., distribui causam in crimen et in audaciam Ci., agrum in iugera dena discribere Ci.; tako poseb.
c) pri distributivnem razmerju: discribebat censores binos in singulas civitates Ci. po dva na vsako mesto, ne amplius in iugera singula quam terna medimna exigeret Ci., quaternos denarios in singulas vini amphoras exegit Ci., lex in annos singulos sacerdotem capi iubet Ci. vselej za eno leto, in annos singulos sexagena milia imperavit Ci. za posamezno (vsako) leto, letno, terna milia in singulos menses N. mesečno; tako tudi: in singulos dies ali in dies Ci., C., H. od dne do dne, vsak dan; prim.: in dies dolores accrescunt N., quid quisque vitet in horas … H. od ure do ure.
č) iz pojma smeri se je razvil pojem namena (smotra): in huius modi sponsionem testīs dare Ci., nullam pecuniam Gabinio nisi in rem militarem datam Ci., haec civitas mulieri in redimiculum praebeat … Ci., in classem sumptum facere N., in consilium dari N. kot pridani svét(niki), pecuniae erogatae in operum locationes Ci., servos in quaestionem polliceri Ci., postulare Ci. za preiskavo.
d) „in“ prehaja v načinoven pojem: cives Romani servilem in modum cruciati et necati Ci., hostilem in modum L., classis in speciem (navidezno) praeclara, sed infirma Ci., mirandum (admirandum H.) in modum aptus Ci. ali patiens H., tabulae in ordinem confectae Ci., ne quis in perniciem populi popularis esse posset Ci.; pesn.: in plumam V. kakor pero; tako poseb.: in eam rationem loqui Ci. v tem smislu = tako, recitatae sunt tabellae in eandem fere sententiam Ci., senatus consultum fit in haec verba L.; prim. in eas leges L. na te pogoje = s temi pogoji, pod temi pogoji, in ea munera T. pod pogojem, da se prinesejo ti darovi.
e) pogosto v zvezi s subst. v popolnoma adverbialnem pomenu: invicem vzajemno (drug drugega); tudi: izmenoma, po izmeni, izmenjaje, zdaj eden, zdaj drugi, incassum slepo, brez uspeha, in universum Ci. v obče, splošno, in rem esse S., L. stvari primeren biti, stvaren biti, in quantum Ci. kolikor, in tantum Ci. toliko, in incertum L. negotovo, tjav(en)dan.
f) elipt. brez glagola: inde senatus in Capitolium Ci., non multo post in domum Ci.
2. časovno: v, tja v, tja do; occ.
a) določajoč časovno mejo do katere kaj sega: do: in lucem dormire H. do belega dne, in horam vivere Ci. tjav(en)dan živeti (samo od ure do ure), in multam noctem pugnare Ci. pozno v noč, tudi samo: in noctem V., Plin. iun., in multum diei C. pozno: usque in (venomer, vse do) adventum eius tenuit urbem L. O izrazih kakor so: in singulos dies crescit hostium numerus Ci. ali: id malum manat in dies latius, prim. B., I., 1., c).
b) naznanjajoč trajanje: za, na: ei ille honos in illum annum debetur Ci., aliquem in posterum, diem invitare Ci., in crastinum differre Ci., aliquid in vitam suscipere Ci.; tako poseb. pogosto: in reliquum tempus id sanxit Ci., sanxit in posterum, ne … Ci. za prihodnost, salus urbis in posteritatem interiit Ci., aliquid in perpetuum retinere Ci. za vse čase. Zlasti pomni različne pomene rekla in diem, ki pomeni α) tjav(en)dan: in diem vivere Ci. β) od dne do dne: in diem poenam reservare Ci. γ) vsak dan, dan za dnevom, dan na dan: in diem rapto vivere L. δ) na ta dan, na določeni (dogovorjeni) dan: in diem fundum emere N. ki se mora plačati na dogovorjeni dan. ε) samo za en dan: in diem adesse L.; podobno: praesens quod fuerat malum, in diem abiit Ter. samo za nekaj časa. Podobno pomeni in dies α) za en (posamezen) dan: panem in dies mercari S. β) od dne do dne: quem mehercle plus plusque in dies diligo Ci. —
II. pri abl. na vprašanje kje?
1. krajevno: v, na. Mestna imena kakor Romae, Corinthi, Carthagine zaznamujejo bivanje, zadrževanje v kakem kraju že s samim loc., ki je ohranjen tudi še v obl.: humi, ruri, domi, domi bellique, domi militiaeque. Apelativa (= občna imena) pa zahtevajo natančnejše določitve. Torej je: maestus animi V. = maestus in animo Ci.; čisto krajevno: in lectica cubans Ci., fuit tabula fixa in curia Ci., in sortibus inscriptum erat nomen Theomnasti Ci., pontem fecit in Histro N. čez Ister, homines non inerant in urbe Ci., eum sedere in subsellio video Ci., huius fornix in foro Syracusis est Ci., in Italia domicilium habere Ci., qui in Lalentinis habent (= habitant) Ci., coronam in capite habere, gerere Ci., quis te in rosā urget? H. na ležišču, potresenem z rožami; pren.: in eo loco sunt res nostrae N. so na tem, in eo est, ut … N. prišlo je do tega (tako daleč), da … , aliquid in animo habere Ci. nameravati, namen imeti, in oculis esse Ci. pred očmi biti, aliquid in manibus habere Ci. v rokah = v svoji oblasti imeti, feminam in matrimonio habere Ci. za ženo imeti; occ. o obleki in orožju: esse in veste domestica O., in Persico habitu Cu., in armis esse Ci. v orožju, pod orožjem; podobno: in vinculis (catenis) esse L. vklenjen biti.
2. časovno: v, med, v teku … : hoc (quo) in tempore Ci., Ter. ravno sedaj, in tali tempore L., in omni aetate Ci. ob vsakem času, in tempore venire L. ob pravem času, in extremo tempore aetatis Ci. ter in anno Ci. bis in die Ci.; occ. z meton. subst. ob, pri, za (z gen.): in imbri Ci. ob dežju, medtem ko dežuje, horum in imperio N. za (= v času) njihove vlade, in hoc magistratu Ci., in adulescentia Ci., in morte ipsa Ci., in quo morbo Ci., in tuo periculo Ci., in itinere C., in bello, in pace N., Ci., in tanta caritate annonae Ci. ob taki draginji, in tantis tenebris Ci., in rebus secundis, adversis Ci., in tanta hominum perfidia Ci. ob taki … , ker so taki … ; tako pogosto z gerundijem ali gerundivom: cum in inquirendo eius furta cognovisset Ci. pri, ob, in furando manibus suis utitur Ci., eas artīs in emendo secuti sumus Ci., illae nationes in bellis gerendis ab dis immortalibus veniam petunt Ci., ego in sententia dicenda honorem Pompei cum populi salute coniunxi Ci., quo in oppido oppugnando N. pri obleganju, med obleganjem; tudi s subst.: in convivio Ci. pri, med, in funere eius Ci.
3. metaf.
a) o množini, v kateri se nahaja kaka stvar: v, med: in hoc numero fuit Miltiades N., in iis cepit propinquos regis N., in eius virtutibus id commemorare N., in summis ducibus haberi Ci., in his quattuor centuriones L. med temi, in his omnibus natu minimus Ci.
b) zaznamuje pojem, na katerem se pojavlja predik. pojem: erat in eo summa humanitas N. v njem je bivala, bil je zelo človekoljuben, haec magnitudo animorum in maioribus nostris fuit Ci., in eo satis praesidii est Ci.; od tod: in his cognitum est … N. na njih se je pokazalo, in hoc videtur natura experta N., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae in regibus ausus esset L., in filio vim suam exercuit N., in hoc homine admiror eloquentiam Ci., idem in bono servo dici potest Ci. Tako pogosto z adj.: audax in convocandis hominibus Ci., in hoc si improbus fuit Ci. v tem, in eo sane liberi fuerunt Siculi Ci., princeps in agendo Ci. ali in re p. Ci. unum in religionibus sanctum accipite Ci. —
III. Pomni naslednje razlike med lat. in sl. rabo:
1. glagole postavljanja, posajanja sklada lat. le na vprašanje kje? z in in abl.: id signum in Capitolio posuerat Flamininus Ci. sl.: na Kapitolij, a tudi: na Kapitoliju, Manlius in agro Faesulano castra posuit Ci., in lenonis domo ornamenta ponere Ci., in alterius manu vita posita est Ci. je v rokah, ostendam in aedibus privatis columnas locatas Ci., erant armati in eo ipso loco conlocati Ci. itd.
2. temu nasproti stoji (brahilogično) odgovor na vprašanje kam? za nekaterimi glagoli, ko se v sl. vprašamo kje?: alicui esse in mentem Pl. = alicui venire in mentem et esse in mente na misel priti, v glavo pasti, eos adesse in senatum iussit Ci. = in senatum (venire ibique) adesse, res esse in vadimonium coepit Ci. bilo je tako daleč, da je prišlo do … , in potestatem esse Ci. ali habere S. ali retinere Ci. = priti na oblast in biti na oblasti, (captivum) in carcerem asservari L. (= duci et asservari).
3. dvojni sklad se nahaja za nekaterimi glagoli: an se in contrariam partem terrarum abdet? Ci. ali cum se fugiens in scalarum tenebris abdidisset Ci. (pri pt. pf. prevladuje in in abl.; za abdere stoji tudi sam abl., pa tudi druge praep.; gl. abdere); prim. sl.: „v zatišju skrit“ in „skriti se v goščavo“; arma in templum Castoris comportabantur Ci. v svetišče, pa tudi: arma in templo comportabantur L.
4. poseb. pomni: aliquid in medium relinquere T. neodločeno pustiti (gl. medius), in vulgus ignotus Ci. pri ljudstvu (med ljudstvom) nepoznan = čigar ime ni prodrlo med ljudstvo; podobno: probari in vulgus, in vulgus gratum esse Ci. - inaccessibile agg.
1. nedostopen, težko dostopen:
deserto inaccessibile težko dostopna puščava
spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti
2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam