Franja

ἀντι-βολέω (ἀντί-βολος) [impf. ἠντι-, ἠντεβόλουν, fut. ἀντιβολήσω, aor. ep. ἀντεβόλησα] 1. grem nasproti, srečam, zadenem slučajno na koga τινί, τάφῳ, φόνῳ prisoten sem pri pokopu ali umoru. 2. obračam se do koga s prošnjo, prosim τινά,. 3. najdem, dobim τινός, udeležim se česa, μαχής grem v bitko, γάμος … ἐμέθεν se mi bliža.

ἀντι-κρῡ́, ἄντι-κρυς [Et. ἀντί, ἄντα, -κρ-υ skrčeno iz debla κέρας, κάρα] 1. ravno nasproti, naravnost, v obraz, spredaj, naravnost skozi z gen. 2. naravnost, brez ovinkov, vsekako, do cela, zares; ἡ ἀντικρὺ ἐλευθερία prava, resnična prostost.

ἀντι-πληρόω zopet do-, napolnim (n. pr. ladje z moštvom).

ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.

ἀντλέω (ἄντλος) 1. črpam vodo (iz dna ladje), NT zajemam. 2. poet. λυπρὸν βίον prebijem, preživim do konca.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.

ἀπο-δίδωμι [NT pt. praes. n. ἀποδιδοῦν] 1. act. a) oddajam, nazaj dajam (kar sem dolžan), po-, doplačujem, vračam; b) izročam ἀρχήν, ἐπιστολήν; c) zahvalim se χάριν, plačam, pokorim se za λώβην, izpolnim ὑπόσχεσιν, εὐχάς; d) ἱστορίαν pripovedujem obljubljeno povest do konca; e) κόσμον urejam; f) sporočam, izjavljam; g) prodajam Tuk. 6, 62. 2. med. a) dajam od sebe, prodajam (z gen. pretii.); b) povračam κακὸν ἀντὶ κακοῦ NT.

ἀπο-κατάστασις, εως, ἡ (ἀπο-καθίστημι) obnova, NT ἄχρι χρόνων ἀποκαταστάσεως πάντων do časov, ko se prenovi vse; povratek letnih časov.

ἀπο-κοτταβίζω doigram igro kotabos, t. j. vržem s čašo zadnje kapljice proti tlom, izpijem do zadnje kapljice na zdravje.

ἀπο-μεστόομαι pass. do vrha se napolnim.

ἀπο-μιμνῄσκομαι d. p. [fut. ἀπομνήσομαι, aor. -εμνήσθην, ep. -εμνησάμην] spominjam se, ohranim v spominu τινί τι; χάριν τινί ne pozabim hvaležnosti do koga, spominjam se s hvaležnostjo koga.

ἀπο-πίμπλημι [fut. -πλήσω] 1. do-, napolnjujem, dodajam do polne mere. 2. χρησμόν izpolnim. 3. nasitim, ustrezam ἐπιθυμίας, θυμόν.

ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.

ἀπο-τελέω 1. (do)končam, dovršujem, izvršim, zadovoljujem ἐπιθυμίας; z dvojnim acc: narejam koga za kaj. 2. storim, kar je moja dolžnost, (po)plačam (kar sem dolžen), τὰ καθήκοντα izpolnjujem svojo dolžnost, ὑπόσχεσιν obljubo. 3. pass. končno postanem, izkažem se na čem περί τι.

ἀπο-τυμπανίζω pretepem do smrti, ubijem.

Ἀριστο-τέλης, ους, ὁ grški modrijan iz Stagire, Aleksandrov učitelj (384 do 322).

ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.

ἀτέων (pt. od ἀτέω) ep. ion. predrzen, zaslepljen; ne ozirajoč se na svoje življenje, do besnosti predrzen.