Franja

einstechen^* zarezati, zabosti; Löcher: delati; einstechen mit zabosti (kaj) v; einstechen mit (einem Messer) auf mahati (z nožem) po; den Kuchen: zabosti iglo v

Einvernehmen, das, sloga, razumevanje, soglasje, dogovor; in gutem Einvernehmen mit jemandem stehen dobro se razumeti z; im Einvernehmen mit sporazumno z; im gegenseitigen Einvernehmen po dogovoru z; sich ins Einvernehmen setzen navezati stike

ekliptika samostalnik
astronomija (pot Sonca na nebu) ▸ ekliptika, nappálya

eksperimentalna psihologija stalna zveza
psihologija (področje psihologije) ▸ kísérleti pszichológia
V eksperimentalni psihologiji je najbolj znan po raziskavah in odkritjih na področju psihologije barv. ▸ A kísérleti pszichológiában leginkább a színpszichológia területén végzett kutatásairól és felfedezéseiről ismert.

eksplozij|a ženski spol (-e …) die Explosion; der Zerknall; -explosion (atomske bombe Atombombenexplosion, cen Preisexplosion, kotla Kesselexplosion, prašne zmesi Staubexplosion, treskavca rudarstvo Schlagwetterexplosion, v zraku Luftexplosion, jedrska Kernexplosion)
nevarnost eksplozije die Explosionsgefahr
pok ob eksploziji der Explosionsknall
lijak po eksploziji der Sprengtrichter
podoben eksploziji explosionsartig
varen pred eksplozijo explosionssicher
učinek eksplozije die Sprengwirkung

elección ženski spol volitev, izbor

derecho de elección volilna pravica
hacer una elección izvoliti, izbrati
a elección po želji
según mi elección kot se mi zdi, kot me bo volja
las elecciones volitve

électrocuter [-küte] verbe transitif usmrtiti z električnim tokom

s'électrocuter po nesreči se ubiti z električnim tokom

elegir [-i-, g/j] (iz)voliti, izbrati

a elegir po volji, na izbiro

Elele͡us -eī, m (Ἐλελεύς, po vzkliku radosti ἐλελεῦ) Elelej, vzdevek boga Bakha: O. Od tod se imenujejo bakhantke: Elelēidē̆s -um, f (gr. *Ἐλελευίδες) vriskalke, ukavke: O.

élever [elve] verbe transitif dvigati, dvigniti; povzdigniti; zvišati (ceno); pospešiti (pulz); postaviti (zid, hišo, spomenik); musique transponirati; mathématiques potencirati; vzgajati, vzgojiti; rediti

s'élever dvigati se, dvigniti se; vzleteti; nastati (prepir); po-, zvišati se (cena, temperatura); stati (drevo); znašati (vsota); zavihteti se, zagnati se kvišku
s'élever contre quelqu'un nastopiti, izjaviti se proti komu
ses enfants sont élevés njegovi otroci so odrasli
élever au carré (mathématiques) kvadrirati
élever une critique, une protestation kritizirati, protestirati
la facture s'élève à 200 francs faktura znaša 200 frankov
élever la jeunesse vzgajati mladino
élever des moutons rediti koštrune
élever le niveau de vie de la population zvišati življenjski standard prebivalstva
élever des objections, des doutes ugovarjati, izraziti dvome
élever des difficultés delati težkoče, težave
élever le prix des denrées dvigniti cene živil
s'élever sur les pointes des pieds postaviti se na prste
élever des soupçons zbuditi sum
élever le ton dvigniti glas, (za)groziti
élever la voix dvigniti svoj glas, oglasiti se k besedi

Elfmeterschießen, das, Sport streljanje enajstmetrovk; nach Elfmeterschießen po enajstmetrovkah

éloge [elɔž] masculin pohvala; hvalni govor

c'est tout à son éloge vse to mu je v čast
recevoir des éloges (po)žeti pohvalo
être reçu avec éloges napraviti (sprejemni) izpit z odliko
faire l'éloge de quelqu'un (po)hvaliti koga
prononcer l'éloge funèbre imeti nagrobni govor
il ne tarissait pas d'éloges sur ce pays ni mogel prehvaliti te dežele

ēlūcus -ī, m (po ljudski etimologiji iz ē in lūx, a verjetno sor. z ālūcinārī) tisti, ki prebedi noč, sanjač: Gell., Tert.

ēluviēs (star. ēloviēs) -ēī, f (ēluere)

I. med. izliv, iztok, odtok, izstop (vode): eluvie maris crescente unda T., eluvies aquarum Lact., ventris Aur. driska, eloviem facere per ventrem Luc. ap. Non. trebuh (telo) klistirati; abs. poplava, povodenj: eluvie mons est deductus in aequor O.; pren.: illa … eluvies civitatis Ci. potop.

— II. pass. met.

1. izplavljena nesnaga, umazana voda, blato, grez: Pall., siccare eluviem Iuv., oppida crebris ad eluviem cuniculis cavata Plin., sordium enormis eluvies Ap.

2. kar nastane po preplavitvi
a) mlaka, luža: in proxima eluvie … pueros exponunt L.
b) izplavljena globel, grapa, prepad: circumiri brevi spatio poterat eluvies Cu., voragines eluviesque praeruptae Cu., torrentes et eluvies iter morabantur Cu.

embasicoetās -ae, acc. -ān, m (gr. ἐμβασικοίτης = na posteljo legajoči), dvoumno = cinaedus in kozarec (ali po nekaterih uspavalo): Petr.

embaumer [ɑ̃bome] verbe transitif napolniti s prijetnim vonjem, nadišaviti, širiti vonj; balzamirati; verbe intransitif duhteti, dišati, familier dišati (quelque chose po čem)

les fleurs embaument le jardin cvetlice širijo prijeten vonj po vrtu
ces roses embaument te vrtnice lepó dišé
les draps embaument la lavande, la violette rjuhe dišé po sivki, po vijolicah

emboîter [ɑ̃bwate] verbe transitif dati v škatlo; vtakniti neko stvar v drugo stvar; théâtre izžvižgati

s'emboîter vklopiti se, včepiti se
emboîter le pas à quelqu'un pobirati stopinje za kom, posnemati koga, ravnati se po kom; militaire ujeti korak

emērgere^* v. intr. (pres. emērgo)

1. priplavati na površje, pokazati se

2. pren. izhajati, odlikovati se, prekašati:
emerge su tutti per la sua statura morale prekašati vse po moralni veličini

ēmētior -īrī -mēnsus sum

1. premeriti (premerjati), prehoditi, obhoditi (obhajati), prevoziti, prepotovati: Sil., Gell., hemerodromos vocant Graeci ingens spatium uno die cursu emetientes L., emetiri iter V., L., freta … terras omnīs V., maria terrasque Cu., regionem L., stadia Cu., emensosque, quae intererant N. fr.; (o času): Galba septuaginta tribus annis quinque principes emensus T. ki je preživel pet vladarjev, ter denos decies emensus annos Sil. Pt. pf. v pass. pomenu: pars itineris emensa L. odrinjen, toto emenso spatio C., emenso Olympo V.; (o času, v sl. bolje z act.) prebiti, preživeti: emensae in lucem noctes O., die cum hostili clade emenso, adusque autumnum emensum Amm.

2. pren. premeriti, odmeriti, dati: oculis spatium emensus V., voluntatem tibi emetiar Ci. (po)nudil ti bom, non aliquid patriae tanto emetiris acervo? H.

emigrirati glagol
(izseliti se v tujino) ▸ emigrál, kivándorolDve leti kasneje je preostanek družine emigriral v ZDA. ▸ Két évvel később a család többi tagja az USA-ba emigrált.
Leta so minevala in sultan je spričo političnih pritiskov emigriral v Pariz. ▸ Teltek az évek, és a szultán a politikai nyomások következtében Párizsba emigrált.