lèdiniti -īm, ledíniti (se) lèdīnīm (se) spreminjati se v ledino: nad kućom travi, ledini oranje; zemlja se sama ledini kad se ne ore
lèditi -īm
I. ledeniti, spreminjati v led: vjetar, vetar ledi dah; glasovi mora zaustavljaju dah i lede srce u čovjeku ob bučanju morja zastane človeku dih in kri mu ledeni v žilah
II. lediti se ledeneti: krv mi se ledi u žilama; lediti se od užasa
lȅdnjāk m
1. hladilnik, frižider
2. zmrzovalni prostor v hladilniku
leerlaufen*, leer laufen* izprazniti se; biti v prostem teku
Leerlaufhandlung, die, delovanje v prazno
leeward [lí:wəd navtika lú:ed]
1. pridevnik
v zavetrju, zavetrn
2. prislov
v zavetrje
3. samostalnik
zavetrje
navtika to drive to leeward zanesti v zavetrje
to fall to leeward obrniti se v zavetrje
leewardly [lí:wədli] prislov
navtika v zavetrje, proti zavetrju
leeway [lí:wei] samostalnik
odklon od prvotne smeri zaradi vetra (ladja, avion)
pogovorno zastoj v poslu
to make leeway obrniti se od prvotne smeri zaradi vetra
to make up (for) leeway nadoknaditi zaostanek
legal [lí:gəl] pridevnik (legally prislov)
zakonit, postaven, legalen; praven, pravniški
cerkev ki je po Mojzesovih postavah, ki veruje v zveližavnost dobrih del
legal adviser pravni svetovalec
legal age polnoletnost
legal aid pravna pomoč (za reveže)
legal capacity opravilna sposobnost
to take legal proceedings against s.o. uvesti zakonski postopek proti komu
legal procedure zakonski postopek
legal holder zakoniti imetnik
legal tender zakonito plačilno sredstvo
legalist [lí:gəlist] samostalnik
birokrat
cerkev kdor veruje v zveličavnost dobrih del
legaña ženski spol krmeželj v očesu
legare1
A) v. tr. (pres. lego)
1. zvezati:
pazzo da legare čudak, prismuknjenec
legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti
2. vezati, povezati:
legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim
3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati
4. kulin. vezati, legirati
5. pren. povezati; združiti, združevati:
sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo
6. (rilegare) vezati (knjigo)
7. vdelati (dragulje)
B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se
C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
legare2 v. tr. (pres. lego) pravo voliti, v oporoki zapustiti
lēgātārius 3 (lēgātum)
1. komur je v oporoki kaj oporočeno (zapuščeno, določeno): mulier Icti.; od tod subst. lēgātārius -iī, m imetnik volila, legatar, dedič: Suet., Icti.; lēgātāria -ae, f imetnica volila, legatarka, dedinja: Icti.
2. v oporoki naročen, z oporoko določen: privatorum memoris legatariae editiones parentant Tert.
legate2 [ligéit] prehodni glagol
pravno volilo dati, zapustiti v oporoki
leg-bye [légbái] samostalnik
šport žoga, ki se odbije od igralca predno gre v gol (kriket)
lēgō -āre -āvī -ātum (lex)
I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —
II. occ.
1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.
2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.
1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.
2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.
Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.
legumia [ligjú:min] samostalnik
kemija legumin, beljakovinska snov v sočivju
lehnen2, historische Bedeutung, Geschichte dati v fevd
lehrplanmäßig po učnem načrtu, v skladu z učnim načrtom