Franja

varuhinja človekovih pravic stalna zveza
(predstavnica ljudstva) ▸ emberi jogi biztos, ombudsmanO nevzdržnih razmerah so celo obvestili varuhinjo človekovih pravic. ▸ A tarthatatlan helyzetről még az emberi jogi biztost is értesítették.

vāsārius 3 (vās) k posodju sodeč, za posodje namenjen, posoden: altera vasaria (za posodje) mensa erat lapidea quadrata oblonga una columella; vocabatur cartibulum Varr.; subst. vāsārium -iī, n

1. denar za pohištvo, denar za hišno opremo, ki so ga dobili v provinco odhajajoči namestniki, opremnina: nonne sestertium centiens et octogiens quod quasi vasarii nomine in venditione mei capitis ascripseras, ex aerario tibi adtributum Romae in quaestu reliquisti? Ci.

2. denar za olje, darilo oljarju, oljarina, oljnina: accedet oleum et sale suae usioni, quod satis siet, vasarium Ca.

3. kad, čeber, škaf v kopališču za vročo ali mlačno vodo: sic enim efficietur, ut vasaria et hypocausis communis sit eorum utrisque Vitr.

4. seznam, spisek, zapisek, arhiv: Plin. in poznejši pisci.

Vasconēs -um, m Váskoni, pleme v Tarakonski Hispaniji ob Pirenejih (njihovo potomci so današnji Baski): T., Plin., Iuv.; atrib. váskonski = (pesn.) pirenéjski: Vascone saltu Paul. Nol. Od tod
a) subst. Vasconia -ae, f Vaskónija, dežela Vaskonov: Paul. Nol.
b) Vasconicus 3 váskonski: Paul. Nol.

vāstō -āre -āvī -ātum (vāstus)

1. (s)prazniti, izprazniti (izpraznjevati), narediti (delati) kaj pusto (puščobno, prazno), delati (narediti) kaj samostno ali opustelo, (o)samotiti, spremeniti (spreminjati) v puščavo, razljuditi (razljudovati), vzeti (jemati) kaj, čemu, oropati kaj česa, starejše obrezljuditi: forum Ci., agros L., agri (vasi) vastati sunt L., Siculorum civitates Ci., terrae … stirpium asperitate vastari Ci. postati puste, postati nerodovitne (neplodne), vastata lustra Val. Fl. loži brez divjačine; z abl.: vastare cultoribus agros V., fines civibus, aedificiis, pecore Hirt., vastati classe T.

2. occ.
a) (o)pustošiti, pokončati (pokončevati, pokončavati), uničiti (uničevati): S., Hirt., H., Ph. idr., vastandi causā C., vastare agros Ci., C., orbem terrae caede atque incendiis Ci., omnia ferro ignique L., Eutr., ubi igni ferroque Vell.
b) (prebivalcem kake dežele) povzročiti (povzročati) opustošenje, (o)pustošiti, (prebivalce kake dežele) (o)pleniti, (o)globiti (starejše naložiti (nalagati) požigalščino ali paležino): nationes, Mardos T., vastati Macedones Iust. (po mnenju nekaterih so taki skladi meton.: nationes, Mardos, Macedonas vastare = vastare terram (agros, fines) nationum, Mardorum, Macedonum); zevg.: ipsi cultores arvaque vastabantur T. kmete same so globili in pustošili njihova polja.
c) kako vojsko docela (popolnoma) potolči, pobiti, poraziti, razbiti, premagati: Aur.

3. metaf. razrváti, blázniti,(z)mesti, (z)begati, vznemirjati, mučiti: conscientia mentem vastabat S.

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

Vatikan samostalnik
1. (mestna država) ▸ Vatikán [városállam]Mladi Italijani in papež so se fotografirali v baziliki svetega Petra v Vatikanu. ▸ kontrastivno zanimivo Az olasz fiatalok és a pápa a vatikáni Szent Péter-bazilikában fényképezkedtek.
Sopomenke: Vatikanska mestna država

2. (vodstvo Rimskokatoliške cerkve) ▸ Vatikán [a római-katolikus egyház vezetése]Uradni Vatikan je sporočil, da bo papeški stolček prazen, vse dokler ne izberejo naslednika. ▸ kontrastivno zanimivo A Vatikán hivatalos tájékoztatásban közölte, hogy a pápai szék addig lesz üres, amíg meg nem választják az utódot.

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

včásih adv.

1. talvolta, talora:
ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa

2. una volta, un tempo:
včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...

vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.

1. cedere:
pod se vdaja il pavimento cede

2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
vdajati se obupu cedere allo sconforto
vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte

3. darsi, abbandonarsi:
vdajati se razvratu darsi al vizio

4. arrendersi:
po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero

5. šport. abbandonare:
boksar se je vdal il pugile ha abbandonato

6. pren. concedersi, darsi a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti

vdáti se to submit (v to); to submit oneself; (predati se) vojska to surrender (oneself)

vdáti se v kaj to abandon oneself to something
brezpogojno vdáti se vojska to surrender unconditionally
vdáti se pijači to be addicted to drink
vdáti se v božjo voljo to submit to God's will
vdáti se v usodo to resign oneself to one's fate
vdáti se strastem to indulge one's passions, to give way to one's passions, to abandon oneself to one's passions
tla so se mu vdala pod nogami the ground gave way beneath him

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority

večjezičnost samostalnik
(o rabi več jezikov) ▸ többnyelvűségPrav zato je učenje dveh tujih jezikov že v osnovni šoli priložnost za spodbujanje večjezičnosti v Evropi. ▸ Ezért a két idegen nyelv tanulása az általános iskolától kezdve lehetőséget nyújt a többnyelvűség előmozdítására Európában.
Ker so otroci živeli v tako pestrem jezikovnem okolju, je bila večjezičnost zelo razširjena. ▸ Mivel a gyerekek ilyen nyelvileg sokszínű környezetben éltek, a többnyelvűség széles körben elterjedt volt.

večj|i [é] (-a, -e) größer (kot/od als)
dvakrat večji doppelt so groß, noch einmal so groß
trikrat/štirikrat … večji dreimal/viermal so groß; gesteigert, erhöht, Mehr-
(donos der Mehrertrag, izkupiček der Mehrerlös, zahtevek das Mehrbegehren, obremenitev die Mehrbelastung, poraba der Mehrverbrauch, potrebe der Mehrbedarf)
za glavo večji einen Kopf größer
vedno večji, vse večji zunehmend
v vedno večji meri zunehmend, in erhöhtem Grad
v večjem številu se pojavljati: gehäuft
zdravljenje po večjem posegu die Nachbehandlung
blago večjih dimenzij das Sperrgut
polet na večjo razdaljo der Fernflug
zavoljo večje jasnosti deutlichkeitshalber
biti večji od größer sein als, (etwas) übersteigen

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

védno adv. sempre; knjiž. ognora:
vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi

vehicle [ví:ikl]

1. samostalnik
vozilo, voz, prevozno sredstvo
figurativno sredstvo (ki kaj prenaša), nosilec, prenosnik, prenašalec; posrednik, medij, izrazno sredstvo
tehnično razredčevalno sredstvo (za oljnate barve)

words are the vehicle of thought besede so nosilci misli

2. prehodni glagol
(redko) voziti, prevažati