Franja

im-penetrābilis (in-penetrābilis) -e

1. neprediren, nepredirljiv, nepredrten; z dat.: silex imp. ferro L.; nam. dat. praep.: tegimen adversus ictus imp. T.; v drugačnem pomenu z ad: tergus hippopotami impenetrabile ad scuta galeasque Plin. je nepredirna ter zato uporabna za ščite in čelade; abs.: Sen. ph., Plin., quae impenetrabilia, quaeque pervia (essent) T. kjer je bilo mogoče priti skozi in kjer ne, neprehodna in prehodna mesta.

2. metaf. nepremagljiv, nedostopen, nepristopen: Sen. ph., pudicitia imp. T.; z dat.: luctibus Sil., mens imp. irae Sil.

imperātōrius 3, adv. -ē (imperātor)

1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.

imperitō -āre -āvī -ātum (frequ. k imperāre)

1. velevati, zapovedovati, gospodovati, gospostvo (oblast) imeti: Pl., S., Fl., olim qui magnis legionibus imperitarent H., quis nemori imperitet V., oppido imperitans L., ea virgo late imperitabat T.; pesn.: imperitare equis H. vaditi konje.

2. (z izgubo frequ. pomena): zapoved(ov)ati, (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti: aequam rem imperito H., manebat metus, ne quis principum eadem imperitaret T., quod superbe … crederent imperitatum victis esse L., superbe imperitatum sibi esse credebant Cu.; z ne: Pl.; z inf.: Plin.

im-perō -āre -āvī -ātum (in, parāre)

1. naročiti, zapoved(ov)ati, (za)ukaz(ov)ati, veleti; abs.: reprimebat tibi imperandi vim et rogandi conatum … illa cybaea Ci.; osebno: Pl., Ter., num dubitas id me imperante facere? Ci., nec imperante nec sciente domino Ci. brez gospodarjevega naloga in vednosti, iste maxima voce Veneriis imperat Ci. zapoveduje; z obj.: alicui nuptias locupletis propinquae imp. Q., facturos se, si quid imperasset, pollicentur Ci., quae imperarentur, facere dixerunt Ci. Od tod subst. imperātum -ī, n povelje, ukaz, nalog: imperata facere C. povelje (nalog) izvršiti (izvesti), detrectare L. odtegniti se … , ad imperatum venire C. na ukaz priti; za glag. stoji
a) finalni stavek: huic imperat, quas possit, adeat civitates C., stringerent ferrum et centurionem pensantem aurum occiderent, imperavit L., letoque det imperat Argum (Iuppiter) O.; zelo redko negativno: Ter., C., imperat, ne quid celet Ci.; navadno z veznikom ut: Ci. idr., servis Rubrius imperat, ut ianuam clauderent C., medico imperasti, ut venas hominis incīderet Ci.
b) redko z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quantum quisque daret, imperabat N. je določal.
c) po analogiji z glag. iubere ACI, in sicer redko act., nav. pass.: C., Lucr., Suet., Cleomenes in quadriremi malum erigi, vela fieri, praecīdi ancoras imperat Ci., non hunc in vincula duci imperabis? Ci.; potem (prim. iubeor aliquid facere) pri pass. glag.: haec procurare imperor H. zapove se mi to storiti; dvojni pass.: in lautumias deduci imperantur Ci. zapove se, da naj se odvedo … = dajo jih odvesti.
č) sam inf.: Acc. fr., Ter., V., tibi imperasti adnumerare pecuniam Ci., iungere equos Titan velocibus imperat oris O., frumentum comportare imp. S.
d) gerundij: optimis insternendum vestimentis Auct. b. Hisp.; occ. kot gram. t. t.: imperandi declinatus Varr. pregibanje velelnikove oblike.

2. komu ukazati ali naložiti, da kaj naredi ali pošlje (dobavi), zahtevati (dobavo, izvršitev): neque enim id quod debebatur, sed quantum commodum fuit imperavit Ci.; o zasebnikih: puero cenam i. Ci. naročiti (ukazati), da pripravi obed; poseb. pa (kot voj. t. t.) o vojskovodji ali pretorju: īsdem civitatibus classem i. Ci., navem Reginis Ci., Cretensibus obsides i. Ci., arma, equites, obsides civitatibus i. C., quam maximum militum numerum provinciae toti i. C., pecunias privatis N., naves civitatibus i. N., argenti pondo ducenta milia Iugurthae i. S., in tributis imperandis onus plebi imponere Ci., i. decumas Ci., nummi (denarii) praeterea imperantur Ci., cum L. Flaccus in Asia remiges imperabat Ci.; zelo pogosto: sacerdos frumentum (triticum, modios tritici) sibi in cellam imperavit Ci.; o zdravniku: aliquid: Cels., Sen. ph., zapisati (zapovedati uporabo), odrediti; o babici: Ter. Kot držpr. t. t.: imperare exercitum Varr., Gell. državljane (narod) sklicati k centuriatskemu zboru (ukazati, da pridejo k … ), sklicati centur. zbor; šalj.: Pl. (Capt. 155), dvoumno: Pl. (Cist. 58).

3. (kot držpr. in voj. t. t.) zapovednik (poveljnik, samovladar, kralj, cesar) biti, zapovedovati, poveljevati, vladati, gospodovati: N. idr., iubet Cleomenem classi imperare Ci., exercitus hiemavit in Gallia M. Fonteio imperante Ci. pod poveljstvom Marka Fonteja, populum Romanum di omnibus gentibus imperare voluerunt Ci., maiores non modo, ut liberi essent, sed etiam, ut imperarent, arma capiebant Ci., ad imperandum vocari S.; pren.: non imperat irae O. je ne obvladuje (kroti), sed vincam animum mihique imperabo Ci. in se bom obvladal (premagoval), cupiditatibus i. Ci. brzdati, krotiti, animo imperare nequii, quin … L. nisem se mogel vzdržati … ; poklas. (abs.): Tiberio imperante T. ko je bil cesar Tib., pod cesarjem Tib., za (časa) cesarja Tiberija, Caesar Philippus, qui post eum imperavit Eutr. ki je za njim vladal kot kralj = kraljeval, aliquo imperante Eutr. za (časa) vlade … , imperare coepisse Plin. iun. začeti vladati, recusabas imperare Plin. iun.; metaf.
a) preveč uporabiti (uporabljati), silo storiti (delati): voci suae i. Plin. iun., plenis oculis ac tumentibus Sen. ph., patrimonio i. Sen. ph.
b) (v poljedelstvu) obdelovati: exercet tellurem atque imperat arvis V., agris i. Sen. ph., vitibus Col.

Opomba: Star. obl. imperassit = imperaverit: Ci.

im-petrō (in-petrō) -āre -āvī -ātum (in, patrāre)

1. izvršiti, izvesti, dognati: incipere multo facilius est quam impetrare Pl.

2. occ. (s prošnjami, prigovarjanjem ali drugače) narediti, storiti, povzročiti, dognati, prignati do tega, dospeti (do česa), doseči, dobiti; abs.: petit a me Habonius … ; facile impetrat Ci., iine, qui postulabant, indigni erant, qui impetrarent? Ci., cum a proximis impetrare non possent C.; z dopolnilom
a) z de: si vir amplissimus de aliquo non impetravit Ci. če glede na … ni ničesar dosegel = ni imel uspeha, de indutiis impetrare Ci. premirje doseči, de agro restituendo impetratum L. doseglo se je …
b) s finalnim stavkom: impetravi, abiret Pl. dosegel sem, da … , ceteri impetrant, ne retineantur Ci., impetrat a senatu, ut dies sibi prorogaretur Ci., non impetrare ab animo potuit, ut … L. srce mu ni dalo, da bi … ; negativno: impetrant, ut ne iurent Ci.
c) s stavkom povedne vsebine (ACI, redko!): Amm., Agrippina coloniam deduci impetrat T.
č) z obj.: vix me tu hoc a Ballione postulare auderes et impetrare posses Ci., multo iniquiora Naevius impetrabat Ci., i. pecuniam Ci., honos dignitate impetratus Ci., cum a te non liberationem culpae, sed errati veniam impetravissent Ci., iudicium, ius i. Ci., imp. fulmina Plin. kot ugodno znamenje skušati doseči (prim. impetrio). — Sklad impetrare ab aliquo sloni na skladu datur ab aliquo; prim.: civitatem a Caesare alicui impetrare Ci. = impetrare, ut ei civitas detur a Caesare.

impiccare

A) v. tr. (pres. impicco) obesiti, obešati:
non lo faccio neanche se mi impiccano! tega ne storim, pa če me obesijo! tega ne storim za nič na svetu!

B) ➞ impiccarsi v. rifl. (pres. mi impicco) obesiti, obešati se:
impiccati! pojdi k vragu!

im-pigēns (in-pigēns) -entis (in [priv.], pigēre) „ki mu ne mrzi“ = vztrajen, neprenehen, neprestan: Cael.

im-plācātus (in-plācātus) 3 (in [priv.], plācāre) nepomirljiv, neutolažljiv: Charybdis V. (v pravem in pren. pomenu = ki je ni mogoče ne umiriti, ne utešiti = neumorna in kruta), flamma implacatae gulae O. nenasitna požrešnost.

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

im-plōrō (in-plōrō) -āre -āvī -ātum

1. jokaje klicati, milo prositi; abs.: adsunt et implorant Ci., populo Romano implorante Ci. na (mile) prošnje rimskega naroda; z acc. personae: ceteros item deos deasque omnīs imploro Ci., tum omnīs mortalīs implorare posses Ci., aliquem ad (in) auxilium i. Iust.; pren.: vos, Albani tumuli et luci, imploro Ci.; od tod meton.: vestram misericordiam (religionem, fidem, scientiam, gravitatem) i. Ci., iura libertatis i. Ci., memoriam Heracliti i. Ci. spomin Heraklitov pomoči prositi = obrniti se do Heraklita s prošnjo; occ.: proseč klicati: una nomen filii implorans mihi ad pedes iacuit Ci. v solzah sina po imenu kličoč.

2. skušati s prošnjami doseči, skušati izprositi, — preprositi, prositi: dixerunt se nullum auxilium a Romanis imploraturos Ci., chorus … caelestes implorat aquas doctā prece H.; s finalnim stavkom: mulieres ad proelium proficiscentes implorabant, ne se … traderent C.

im-pluō (in-pluō) -ere -pluī -plūtum

1. deževati v kaj: deorsum quo impluebat, dictum impluvium Varr; z in z acc.: in cuius (fani) quandam aream non impluit Plin.; pesn. z dat.: Peneus … adspergine silvis impluit O. raztresa svoj vodeni prah (kakor dež) nad gozdove; abs.: priusquam impluerit Col., rorabit et leviter impluet Sen. ph.; šalj. (pren.): malum quom impluit ceteris, ne impluat mi Pl. če drugim deži (= deli) udarce, da jih meni ne.

2. trans. pt. pf. implūtus 3 od dežja zmočen: Non.

imponírati (-am) imperf. (vzbujati občudovanje, spoštovanje) fare effetto, fare colpo; impressionare, fare impressione; destare ammirazione:
njegovo vedenje mi prav nič ne imponira il suo comportamento non mi impressiona affatto

import¹ [ímpɔ:t] samostalnik
ekonomija uvoz
množina uvoženo blago; pomen, smisel, važnost, tehtnost, daljnosežnost

ekonomija bounty on imports uvozna premija
import certificate uvozni list
import duty uvozna carina
import firm uvozno podjetje
import licence (ali permit) uvozno dovoljenje
non-quota imports ne kontingirano uvozno blago
import trade uvozna trgovina

importare

A) v. tr. (pres. impōrto)

1. trgov. uvoziti, uvažati; pren. uvesti, uvajati; vnesti, vnašati

2. imeti za posledico; pomeniti:
un'impresa che importa forti spese podjetje, ki prinaša velike stroške

B) v. intr. biti pri srcu, biti važno

C) v. intr. impers.

1. biti važno, brigati:
non me ne importa nulla, un accidente, un fico secco malo, figo mi je mar

2. biti potrebno

importer² [-te] verbe intransitif (se rabi v nedoločniku in v 3. os. ed.) biti važen ali pomemben; igrati vlogo (à pri)

ce qui importe kar je važno
cela m'importe beaucoup to je zelo važno zame, to igra veliko vlogo zame
peu m'importe malo me briga, vseeno mi je
peu importe ne igra nobene velike vloge
il lui importe beaucoup mnogo mu je do tega
qu'importe? kaj za to?
n'importe! nič za to!
n'importe qui, quoi kdorkoli, karkoli
n'importe où kjerkoli, kamorkoli
n'importe quand kadarkoli
que vous importe cela? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

imposibilidad ženski spol nemožnost, nezmožnost

imposibilidad pecuniaria denarne težave
imposible de toda imposibilidad popolnoma nemogoč(e)
hallarse en la imposibilidad (de) ne moči

impossibilità f nemožnost, nemogočost:
trovarsi nell'impossibilità di fare qcs. ne moči kaj narediti

impossibilité [ɛ̃pɔsibilite] féminin nemožnost, nemogočnost

de toute impossibilité absolutno nemogoč
être, se trouver dans l'impossibilité (de répondre) ne moči (odgovoriti)

impossible [ɛ̃pɔsibl] adjectif nemogoč, nemožen; izključen; fantastičen, neresničen; masculin kar je (človeško) nemogoče

par impossible v malo verjetnem primeru, česar ni pričakovati
rendre impossible onemogočiti
tenter l'impossible poskušati nekaj nemogočega
à l'impossible nul n'est tenu od nikogar ne moremo zahtevati nekaj nemogočega