-
osemleten pridevnik1. (o starosti) ▸
nyolcévesosemletna deklica ▸ nyolcéves kislány
osemletni deček ▸ nyolcéves kisfiú
osemletna hčerka ▸ nyolcéves lány
osemletni sin ▸ nyolcéves fiú
osemletni žrebec ▸ nyolcéves csődör
Glasbeno pot je začel že kot osemletni deček v cerkvenem zboru. ▸ Zenei pályafutását már nyolcéves kisfiúként a templomi kórusban kezdte.
2. (o trajanju) ▸
nyolcéves, nyolc évig tartóosemletno šolanje ▸ nyolcéves oktatás
osemletni mandat ▸ nyolcéves mandátum
osemletna vladavina ▸ nyolcéves uralkodás
osemletna prepoved ▸ nyolcéves tilalom
osemletna zaporna kazen ▸ nyolcéves börtönbüntetés
Ob tej odločitvi prizivnega sodišča je postalo jasno, da osemletna preiskava ni odkrila niti motivov zločina. ▸ A fellebbviteli bíróság e döntésével világossá vált, hogy a nyolc évig tartó nyomozás még a bűncselekmény indítékait sem tárta fel.
Leta 1869 je Avstroogrska sprejela zakonodajo, ki je uvedla osemletno obvezno šolanje. ▸ 1869-ben az Osztrák–Magyar Monarchia elfogadta a kötelező nyolcéves oktatást bevezető törvényt.
-
oskŕba (-e) f
1. cura, sostentamento; sussistenza:
polna, popolna oskrba vitto e alloggio
2. approvvigionamento, rifornimento; dotazione
3. assistenza (medica)
-
oslepíti (-ím) | oslepljeváti (-újem) perf., imperf. tr.
1. accecare, privare della vista (tudi pren.); abbacinare:
strast ga je oslepila è accecato dalla passione
2. agr. accecare, asportare le gemme, gli occhi
-
osnóva (-e) f
1. base, fondamento:
materialna osnova base materiale
trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
davčna osnova base imponibile
pokojninska osnova quota pensionabile
2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
osnove matematike elementi di matematica
3. lingv. tema
4. tekst. ordito
5. mat. base
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
v osnovi sostanzialmente, in sostanza
biol. dedna osnova gene
mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
agr. krmna osnova foraggi
obrt. vezilna osnova tessuto base
-
osnován (-a -o) adj.
1. creato, istituito, fondato
2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari
3. fondato, attendibile, plausibile:
sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza
-
osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto
-
ōspite
A) m, f
1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)
2. gost, gostja
3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi
B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo
-
ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica
-
ossu, e [ɔsü] adjectif koščen, močnih kosti
-
ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
-
ostál sobrante; restante
ostalo el resto, lo que queda
ostali los demás
v ostalem por lo demás
v ostali Jugoslaviji en el resto de Yugo(e)slavia
ostalo si lahko mislite el resto puede usted imaginárselo
-
ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja
-
ostracé, e [ɔstrase] adjectif školjkast; masculin pluriel, zoologie lupinarji
-
ostrogot(h), e [ɔstrɔgo, ɔt] adjectif, familier barbarski, neotesan, divji, surov; masculin surovež, neotesanec, barbar; vzhodni Got
-
oškodováti (-újem) imperf. danneggiare, arrecare danno (a); penalizzare:
kaj ste se tako oškodovali (kot vljudnostna fraza) lei è troppo gentile
lastnika je oškodoval za približno ... il proprietario è stato danneggiato per circa...
-
otemnéti (-ím) | otemnévati (-am) perf., imperf.
1. oscurarsi, offuscarsi (tudi ekst.) ottenebrarsi:
pren. um mu je otemnel gli si ottenebrò la mente
pren. njegova slava je otemnela la sua fama si è offuscata
2. (postati mrk, neprijazen) accigliarsi, rannuvolarsi (in volto)
-
ōtiolum -ī, n (demin. iz ōtium) malo prostega časa, malo prostih (brezdelnih) ur, majhen (kratek) oddih: atque hoc e[g]o diligentius facio quod, cum otiosus sum, plane ubi delectem otiolum (po nekaterih izdajah otium) meum non habeo Caelius in Ci. ep.
-
ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)
1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.
2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.
3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).
-
otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
-
ōtto
A) agg.
1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto
2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)
B) m invar.
1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico
2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)
3. šport osmerec