Franja

vodstv|o¹ [ó] srednji spol (-a …) die Führung, tim: das Führungsteam, die Führungsmannschaft, organ: das Führungsgremium; die Leitung; (predsedovanje) der Vorsitz; (podjetja Geschäftsführung, sindikata/sindikatov Gewerkschaftsführung, stranke Parteiführung); die Leitung (šole Schulleitung, armade Heeresleitung, dirke Rennleitung, koncerna Konzernleitung, obrata Betriebsleitung, Werkleitung, proizvodnje Produktionsleitung, stavke Streikleitung, tekme/tekmovanja Spielleitung, univerze Universitätsleitung, zapora Gefängnisleitung, zavoda Heimleitung, združenja Verbandsleitung)
vodstvo države die Staatsleitung, Staatsführung
vodstvo podjetja die Unternehmensleitung, der Vorstand
umetniško vodstvo künstlerische Leitung
brez vodstva führungslos
sprememba vodstva der Führungswechsel
kriza vodstva die Führungskrise

vogal moški spol (-a …) die Ecke, na cesti, ulici: Straßenecke; blaga: der Zipfel
na vogalu an der Ecke
v vogalu in der Ecke
kukati izza vogala hinter der Ecke (her)vorsehen, hervorschauen
brez vogalov eckenlos

void¹ [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven

a book void of interest nezanimiva knjiga
a void space prazen prostor
void of ki nima, (ki je) brez (česa)
she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
void of common sense brez zdrave pameti
she was wholly void of fear prav nič se ni bala
null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
to fall void izprazniti se
the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

volapié moški spol

a volapié brez trdnih tal
de un volapié v hipu
matar a volapié (bikob) mirno stoječega bika nabosti v diru

volée [vɔle] féminin let, polet; jata, figuré množica; topniška salva; batine

à la volée v zraku, zelo hitro, v polnem zaletu ali razmahu, figuré brez premisleka
une volée d'hirondelles jata lastovk
d'une seule volée v enem (samem) poletu
de haute volée (figuré) visokega stanu
prendre la volée vzleteti
prendre sa volée (figuré) postati goden, prost, neodvisen
rattraper une balle à la volée ujeti žogo v letu (pri tenisu)
recevoir une volée de coups dobiti kopico udarcev
semer à la volée sejati tako, da vržemo seme v zrak in ga raztrosimo
sonner à toute volée zvoniti na vso moč

volgare

A) agg.

1. ljudski, domač (zlasti jezik):
nome volgare ljudsko ime

2.
era volgare naše štetje (po Kristusu)

3. pren. slabš. navaden, vsakdanji

4. prostaški, vulgaren

B) m jezik vulgarni jezik:
il volgare italiano, latino vulgarna italijanščina, latinščina
dire una cosa in buon volgare pren. povedati kaj odkrito, brez dlake na jeziku

volilna pravica ženski spol das Wahlrecht, die Wahlberechtigung
volilna pravica s cenzusom das Zensuswahlrecht
pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
ženska volilna pravica das Frauenstimmrecht
državljan brez volilne pravice der Passivbürger
spodnja starostna meja za pridobitev volilne pravice das Wahlalter

volj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Wille (lastna Eigenwille, ljudska Volkswille, skupna Gesamtwille, Gemeinwille, volivcev Wählerwille)
Božja volja die Schickung Gottes
poslednja volja pravo der letzte Wille, letzter Wille, die letztwillige Verfügung
svobodna volja die Willensfreiheit, freier Wille
šibka volja die Willensschwäche
… volje Willens-
(izjava die Willenserklärung, die Willensäußerung, izražanje die Willensäußerung, moč die Willenskraft, oblikovanje die Willensbildung, svoboda die Willensfreiheit)
rade volje bereitwillig
šibke volje willensschwach
jemati/vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
uveljavljati svojo voljo seinen Willen/Kopf durchsetzen
brez volje willenlos
biti brez lastne volje keinen eigenen Willen haben
neodvisen od volje unwillentlich
po volji nach dem Willen
biti po volji komu (jemandem) passen, (jemandem) nach der Nase sein
po lastni volji nach seinem Willen
po mili volji nach Belieben, nach Herzenswunsch, nach Herzenslust, nach Lust und Liebe
po lastni volji (prostovoljno) aus freien Stücken
gospodariti po mili volji schalten und walten
pri volji beim Willen, bereit, geneigt
pri najboljši volji beim besten Willen
biti pri volj za aufgelegt sein zu
proti svoji volji (neprostovoljno) wider Willen, gezwungenermaßen, gezwungenerweise
vdan v Božjo voljo gottergeben
z močno voljo willenstark
za božjo voljo! um Gotteswillen!

volj|a² [ó] ženski spol (-e …)
volja do/za (pripravljenost za) der Wille die -willigkeit
(upora Widerstandswille, varčevanja Sparwilligkeit, življenja Lebenswille, po ustvarjanju Schaffenswille, za žrtvovanje Opferwille, Opferwilligkeit)
biti brez volje herumhängen
rade/drage volje gern

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vólja volonté ženski spol , vouloir moški spol , gré moški spol , humeur ženski spol

brez volje sans volonté, aboulique, faible
dobre volje de bonne humeur, bien disposé, familiarno de bon poil, bien luné
slabe volje de mauvaise humeur, mal disposé, maussade, familiarno de mauvais poil, mal luné, pas à prendre avec des pincettes, en rogne
zelo dobre volje, židane volje humeur enjouée
rade volje volontiers, de bon gré, de bon cœur, de bonne grâce
poslednja volja (pravno) dernières volontés, testament moški spol
železna volja volonté de fer
proti volji koga contre la volonté (ali le gré) de quelqu'un
proti moji volji malgré moi, en dépit de moi
za božjo voljo pour l'amour de Dieu, au nom du ciel
po (mili) volji à volonté, (v restavraciji) à discrétion
po vaši volji à votre gré (ali guise, convenance), comme il vous plaira
pri volji biti kaj narediti être disposé à faire quelque chose, avoir l'intention de faire quelque chose
pri najboljši volji avec la meilleure volonté (du monde)
tvoja volja naj se zgodi! que votre volonté soit faite!
kjer je volja, tam je moč vouloir, c'est pouvoir
pokazati dobro voljo faire acte de bonne volonté

volō², velle, voluī (indoev. kor. *u̯el- [skr. war] voliti, hoteti, želeti; prim. skr. vr̥ṇā́ti, vr̥ṇṓti, vr̥ṇītḗ [on] voli, želi, váraṇam izbor, želja, varáyati voli si, izbere si; gr. [z razširjenim kor.] ἔλ-δ-ομαι, ἐέλδομαι zahtevam, ἔλδωρ želja, ἐλπίς up, lat. volup, voluptas, voluntas, umbr. veltu = dēligitō, eh-veltu = iubētō, ehvelklu = dēcrētum, ēdictum, sl. voliti, volja, veleti, lit. pavélti hoteti, dovoliti, got. wiljan = stvnem. wellen = nem. wollen, got. waljan = stvnem. wellen = nem. wählen, stvnem. wala = nem. Wahl, got. wilja = stvnem. willo, willio = nem. Wille, ang. will)

1. hoteti, želeti, zahtevati, hoteti se komu kaj (z inf.), volja biti koga (kaj storiti), v mislih imeti, nameravati
a) abs.: quom velis Ter. če te je volja, velim, nolim Ci. naj hočem ali nočem, hočeš nočeš, velit, nolit, scire difficile est Ci. ali hoče ali noče, seu velint, seu nolint L. ali velint, nolint Plin. iun. naj hočejo ali nočejo, hoteti ali ne hoteti, velit, nolit, necesse est illi omnia videre Sen. ph. hoti ali ne hoti, hočeš (ali) nočeš, quisquis inspiciat, velit, nolit, nomen meum legat Petr., ut volumus Ter., ut voluimus Pl., ut volo Pers., si volet usus H.; si vis ali (skrč.) sīs, sultis (gl. opombo spodaj) če te (vas) je volja, če se ti (vam) ljubi, če ti (vam) je do tega (kot vrinjeni stavek pri imper., ki naj bi slednjega ublažil): audi si vis nunc iam Ter., cave sis Ter., ne, sis, plora Pl., refer animum sis ad veritatem Ci., adeste sultis Pl., pandite sulti genas Enn. — Besedne zveze: aliquid alicui volenti est po volji (pogodu, povšeči) biti komu kaj: neque plebi militia volenti (sc. esse) putabatur S., uti militibus exaequatus cum imperatore labor volentibus esset S., quibusdam volentibus novas res fore L.; bene (optime) velle alicui hoteti (želeti) komu dobro (najboljše), dobrohoten biti komu; male velle alicui hoteti komu zlo, misliti komu hudo, biti zlohoten do koga: bene vult tibi Pl., ego huic et hic mihi volumus bene Pl., tibi bene ex animo volo Ter., tibi optime volo Pl., utinam male qui mihi volunt sic rideant Pl., non sibi male vult Petr. dobro si streže, dobro se gosti (po Georgesu: o sebi nima slabega mnenja = o sebi ima dobro mnenje); alicuius causā velle v prid (korist) koga (komu) kaj hoteti (želeti): quod ut illi proprium … sit … ipsius hominis causa velle et optare debetis Ci.; poseb. v zvezi z omnia (gl. spodaj pod 1. b); tudi brez tega obj. = vse dobro želeti komu, biti pri volji (voljan) komu (za koga) kaj ali vse storiti, koristi (pridu) koga streči: regis causā velle, valde eius causā volo, etsi omnium causā … velle debeo Ci. ep.; inf. velle rabljen subst.: velle suum cuique est Pers. vsak ima svojo voljo (glavo).
b) z acc.: Sen. ph. idr., faciam, quod vultis Ci., si rex ea vult N., cupio omnia, quae vis H. (hladno vljudnostno besedilo, s katerim se hoče kdo koga otresti = hvala ti za tvoje sočutje), quid vis? Ci., num quid vis? Kom., H. želiš sicer še kaj?, ali si želiš še česa? (poslovilno besedilo), num quid vellet L., quid velit, exponit Ci., idem (eadem O.) velle S., nihil minus velle C., nihil frustra voles S., si plura velim H., Varro magnopere eius causā vult omnia Ci. ep. (prim. zgoraj pod 1. a); redkeje s subst.: aquam velim Pl., eloquere utrumque nobis, et quid tibist et quid velis nostram operam Pl., si suam gratiam velint C., amicitiam velle S., arma velit poscatque iuventus V., neque chorda sonum reddit, quem vult (gl. opombo spodaj) manus et mens H.; z etičnim dat.: quid sibi (zase) vellet C.
c) z inf. (ob istem subj.): Pl., Ca., Luc. fr., Lucr., Plin. idr., volui id quidem efficere certe Ci., volo et esse et haberi gratus Ci., si sibi (pred njim) purgati esse vellent C., Athenienses Chersonessum colonos vellent mittere N., vellem esse Diogenes Cu., multa volentem dicere V., ut tantum fida sorori esse velis O., velle mori statuit O., vellet abesse O. želel bi bil, vin (gl. opombo spodaj) tu curtis Iudaeis oppedere? H., nil audire velim H., volo scire Pl. ali velim scire Pl. (oboje z relativnim stavkom ali odvisnim vprašanjem) vedeti hočem, rad bi pač vedel, radoveden sem; tako tudi: volo audire, quid factum sit L. rad bi slišal, radoveden sem; z inf. pf.: ne quem recepisse velint L., non venisse volent V., sunt delicta … , quibus ignovisse velimus H., vellet promptas habuisse manus O.; vis tu ali vis (kot poziv ali blago povelje) ali hočeš, ali te ni volja, ali se ti noče, ali ne maraš: vis tu homines urbemque feris praeponere silvis? H., vis tu pudorem habere? Sen. rh., vis tu fortius loqui? Sen. ph., vis tu aequo animo pati? Sen. ph., vis tu reviviscere? Petr., vis unum vel alterum, immo plurima eius audire facta? Ap.; inf. je treba pogosto dostaviti v mislih: loquar, quae volam (sc. loqui) Pl., facile pelles, ubi velis (sc. pellere) Ter., sine me pervenire, quo volo (sc. pervenire) Ter., societates, cum quibus voluit (sc. facere), fecit L., quae voluerat (sc. dicere), dixerat N., volo mense Quintili in Graeciam (sc. proficisci) (po novejših izdajah si ego evolo mense Quintili in Graeciam) Ci. ep., desine velle (sc. me fallere) V.
d) z ACI (ob spreminjajočem se subj.): Pl., Luc. fr., Gell. idr., se superesse velim V., si vis me flere H., sibi restituerent eum filium, quem … unum ex multis fortuna reliquum esse voluisset Ci. (ji) je pustila, non uxor salvum te vult (sc. esse) H., quae declarari volemus Ci., iter per Alpes patefieri volebat C., quod vestigari volunt L., quod celari vis L., si quid de se agi vellent N.; z inf. pf. pass. (pri katerem je pomožnik esse pogosto izpuščen): quod esse ambas conventas volo Pl., sunt, qui volunt te conventam Pl., vos omnes … oratos volo Ter., lumen exstinctum esse volo Ci., nunc illos … monitos etiam atque etiam volo Ci., nam rex celatum voluerat Ci., nobis consultum volebatis L., cuius adversae fortunae succursum velit L.; poseb.: factum volo Pl. rad hočem storiti, rad storim, cum te video nostrae familiae tam ex animo factum velle Ter. da si … tako naklonjen; da se subj. bolj poudari, zlasti kadar je inf. pasiven ali pa esse z imenskim predikatom, stoji ACI, tudi ob istem subj.: iudicem me esse, non doctorem volo Ci., cupio me esse clementem Ci., qui se … minus timidos existimari volebant C. — V zvezah z inf. ali ACI pogosto pleonast. (poseb. za glag. nolle): me perdere velle velis O., nolite hunc illi acerbum nuntium velle perferri Ci., cuius auspicia pro vobis experti nolite adversus vos velle experiri L., noli … adversus eos me velle ducere N.; včasih opisovalno: ne quid celavisse velit (nam. celet) Ca., oscula nulla dedisse velis (nam. noli dare) O., cur sic mentiri velit (nam. mentiatur) Ph., teneras laedere velle manus (nam. laedere) Tib.
e) s finalnim stavkom, in sicer s samim cj.: Pl. idr., quid vis faciam? Ter., visne hoc primum videamus? Ci., volo hoc oratori contingat Ci., vis ergo … vicissim experiamur? V., velim fieri posset Ci., Musa velim memores H., quam vellem … mos esset Ter., quam vellem te ad Stoicos inclinavisses Ci., vellem abesset, vellem nulla forem, vellem me duxisses O., vellem sic erraremus in amicitia H.; z ne: hoc volebam, nescius ne esses Pac. ap. Gell., volo, ne ignoret ne haec quidem humana Ci., vellem, ne sola fuisses O.; redkeje z ut: ut ille te videat, volo Pl., volo, ut mihi respondeas Ci., maxime vellem, iudices, ut P. Sulla … modestiae fructum aliquem percipere potuisset Ci.

2. occ.
a) (kot držpr. t.t.) hoteti, določiti (določati, določevati), ukreniti (ukrepati): maiores de singulis magistratibus bis vos sententiam ferre voluerunt Ci., maiores nostri de servis quaeri voluerunt Ci., (sc. nostri maiores) insui voluerunt in culleum (sc. parricidas) vivos atque ita in flumen deici Ci.; poseb. kot uvodno besedilo zakonskih nasvetov oz. predlogov: velitis iubeatis (sc. Quirites), ut … Ci., L., rogationem promulgavit, vellent iuberent Philippo regi … bellum indici L.; metaf. o ukrepih bogov in usode: di meliora velint O. naj ukrenejo kaj boljšega = naj me obvarujejo (očuvajo) tega, naj mi to prihranijo, naj me rešijo tega, sic di voluistis V., me fortuna hac voluit consistere terra V.
b) hoteti = vzeti (jemati) kaj za resnico, misliti (si), biti kakega mnenja, trditi: Q., Plin. idr., illi regi tolerabili aut, si vultis, etiam amabili Cyro Ci., me vult fuisse Rhodi Ci., iidem vultis dispartiri omnia Ci., ego volo in virtute vim esse Ci., sine corpore esse vult (sc. Plato) deum Ci., se ortum Teucrorum a stirpe volebat V.
c) rajši hoteti, raje imeti, dati (dajati) prednost čemu, (raje) izbrati (izbirati), (iz)voliti: malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., servire vellem? O. da sem raje hotela biti sužnja?
d) pomeniti (pomenjati), hoteti reči (povedati): quid volt concursus ad amnem? V., dicam, quid velit ara Iovis O.; z refl. sibi (ki se ne sloveni); o stvareh: quid sibi vult (sc. res)? Ter., quid vult sibi haec oratio? Ter., nec satis intellexi, quid sibi lex aut quid verba ista vellent Ci., quid ergo illae sibi statuae equestres inauratae volunt? Ci., quid vult sibi noctis imago? O.; toda o osebah = domisliti (domišljati) se česa, priti (prihajati) komu kaj na misel, pasti komu kaj v glavo: quid sibi vult pater? Ter., quid iste sibi vult? Ci., quid tibi vis? Ter., Ci.

3.
a) elipt. aliquem velle hoteti (želeti) govoriti s kom: te volo Kom., pater adest, quem volui Ter., si quid (o čem) me vis, num quid me vis? est, quod (o čemer) te volo secreto, te tribus verbis volo Pl., paucis verbis ali samo paucis te volo Kom., quin tu uno verbo dic, quid est, quod me velis Ter., si quid ille se velit C., centuriones trium cohortium me velle postridie Ci. ep.
b) aliquem ali aliquam velle koga, kako žensko rad videti, marati, željen (željan) biti koga ali kake ženske: Pl., Pr. idr., quam volui, nota fit arte mea O.; abs.: filium velle (sc. Iuliam) Ci. ep. njegov sin da je vrgel oko nanjo. — Od tod adj. pt. pr. volēns -entis, adv. volenter

1. vedeč in hoteč (vedé in hoté), hotoma, nalašč: volens vos Turnus adoro V., macie tenuant armenta volentes V.

2. rad, radovoljen; adv. rade volje, iz dobre volje, iz (vsega) srca, prostovoljno, prizadevno: volens seu invitus L., rem publicam si a volentibus nequeat, ab invitis ius expetituram L., quia volentes in amicitiam non veniebant, vi expugnarat L., poenas volentes pependere S., nec me vis ulla volentem avertet V., me victusque volensque remitto V., iura dare per volentes populos V. ki jo rade volje sprejemajo, labor est inhibere volentes O. same od sebe tekoče, volenti animo S. ali volentibus animis V. rade volje, radovoljno, prostovoljno, perrexit Psyche volenter Ap.; o neživih subj.: quos ipsa volentia rura sponte tulere suā V.

3. naklonjen, ugoden, milosten, milostljiv: uti volens propitius suam sospitet progeniem L., si divus, si diva esset … volens propitius adesset L., volentibus cum magnis dis Enn. ali dis volentibus magni estis S. po milosti bogov, munificus nemo putabatur nisi pariter volens S., resolvit vocem volens (sc. Sibylla) V., si volentibus vobis erit Macr. če ste naklonjeni; subst. volentia -ium, n ugodno, ugodne (prijetne) vesti (novice), ugodne (prijetne) stvari, prijetni dogodki, prijetnosti, starejše prijetne dogodbe: plebi volentia facere T., volentia plebi facturus videbatur S. ap. Non., Muciano volentia rescripsere T. kar se mu je zdelo ugodno.

Opomba: Star. obl. pr. volt, voltis = vult, vultis. Skrč. obl. pr.: vīn = vīsne, sīs = sī vīs, sultis = sī vultis. Gerundij volendi, volendo le: Aug.

volume [vɔ́ljum] samostalnik
(posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
figurativno morje, veliko število
glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
radio jakost zvoka

the volume of a cask prostornina soda
a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
a three-volume novel roman v 3 zvezkih
an odd volume knjiga (zvezek) brez para
to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vonj¹ [ó] moški spol (-a …) prijeten: der Duft; pri parfumih ipd.: die Duftnote; (cvetlic Blütenduft, Blumenduft, po kavi Kaffeeduft, po pečenki Bratenduft, sivke Lavendelduft, španskega bezga Fliederduft, vijolic Veilchenduft, vrtnice Rosenduft)
oblak vonja der Dufthauch
brez vonja duftlos
izgubljati vonj verduften
napolniti z vonjem ausduften, durchduften

vonj² [ó] moški spol (-a …)

1. neprijeten: der Geruch (hlevski Stallgeruch, neprijeten Fuselgeruch, po znoju Schweißgeruch, razpoznavni živalstvo, zoologija Nestgeruch, po česnu Knoblauchgeruch, po divjadi Wildgeruch, po hrani Essengeruch, po plinu Gasgeruch, po prsti Erdgeruch, po tobaku Tabakgeruch, po žveplu Schwefelgeruch)
vonj po trohnobi der Mief
figurativno grupni vonj Stallgeruch
biti ostrega vonja stechend riechen
brez vonja geruchlos
nadziranje/kontrola vonja die Geruchskontrolle
nastajanje vonja die Geruchsbildung

2. lovstvo die Witterung

vónj odour; smell; (prijeten) scent, fragrance; redolence; perfume, aroma

brez vónja odourless
odbijajoč vónj offensive smell
močan vónj po dimu a strong smell of smoke
vónj po senu scent of hay

vónj odeur ženski spol ; (čut) odorat moški spol

brez vonja sans odeur, inodore
prijeten vonj bonne odeur, odeur agréable, arôme moški spol, fragrance ženski spol, parfum moški spol
neprijeten vonj odeur désagréable, mauvaise odeur, relent moški spol
rožni vonj parfum (ali odeur) des roses
sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja désodorisant moški spol