Franja

Zadetki iskanja

  • stopínja (-e) f

    1. orma, traccia, pedata:
    človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
    iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

    2. passo:
    stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

    3. fiz., mat., geogr. grado:
    stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
    dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine
  • stôpnja degree; (časti) grade; (razvoja) stage; (vzpona) gradient; level

    na isti stôpnji z on a level with, at the same stage as
    od stôpnje do stôpnje from stage to stage
    po stôpnjah by degrees
    najvišja stôpnja climax
    doktorska stôpnja (doktorat) doctor's degree, doctorate
    enačba I. stôpnje simple equation
    zadnja stôpnja (stadij) jetike the last stage of consumption
    socialna stôpnja social grade (ali level)
    najnižja stôpnja družbe the lowest level of society
    on je za stôpnjo višji od mene (žargon) he is a cut above me
    služiti od najnižje stôpnje vojska to start as a ranker, (figurativno) to start at the bottom of the ladder
  • store2 [stɔ:] prehodni glagol
    hraniti v skladišču, uskladiščiti; nakopičiti, shraniti za rezervo, pripraviti zalogo, oskrbeti s potrebščinami (živili); opremiti, oskrbeti (with z)
    pospraviti (letino); moči sprejeti ali vsebovati (za uskladiščenje)

    to store the crop uskladiščiti letino
    the harvest has been stored žetev je bila pospravljena
    I shall store my furniture dal bom svoje pohištvo v skladišče
    he has a well-stored memory ima zelo obsežen spomin (znanje)
    to store up nakopičiti, dati nastran (v rezervo)
    to store up money hraniti denar
  • storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

    kaj storíti? what's to be done?
    kaj naj storim? what am I to do?
    storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
    storíti svojo dolžnost to do one's duty
    storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
    storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
    storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
    storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
    rad storíti to do willingly, to do with a good grace
    nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
    storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
    storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
    storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
    tega ne storim rad I hate doing this
    storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
    bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
    to ti bo dobro storilo that will do you good
    storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
    vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
    ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
    on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
    ne stori si nič iz tega! take it easy!
    rečeno, storjeno no sooner said than done
    to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
    kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
    mnogo je bilo storjenega much has been done
  • storjèn (-êna -o) adj. fatto, compiuto, eseguito, provocato, causato:
    povrniti storjeno škodo risarcire i danni provocati
    rečeno — storjeno detto fatto
    jur. storjen iz neprevidnosti colposo
    storjen z goljufivim namenom fraudolento
  • stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
    povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri
  • stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

    brez stráhu fearlessly
    stráh pred smrtjo fear of death
    stráh me je I am afraid (of)
    v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
    biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
    biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
    navaditi s stráhom to overawe
    imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
    biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
    iz stráhú pred for fear of, out of dread of
    držati koga v stráhu to intimidate someone
    pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
    biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
    on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
    od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
    spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
    pomiriti stráh to allay (someone's) fears
    on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
    stráh zbujajoč awe-inspiring
    v velikem stráhu in a blue funk
    stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
    tresti se od stráhú to tremble with fright
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • straight2 [stréit] prislov
    premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
    figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
    zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

    straight away takoj, na mestu, precej
    straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
    straight on naravnost (naprej)
    straight through naravnost skozi
    straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
    to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
    to go straight on iti naravnost naprej
    to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
    to keep straight iti kar (naravnost) naprej
    to live straight pošteno živeti
    to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
    to run straight moralno, pošteno živeti
    to sit up straight pokonci sedeti
    to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
    to think straight logično misliti
    I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
    I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • strange [stréindž]

    1. pridevnik (strangely prislov)
    čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
    neseznanjen (to s.th. s čim)
    nevešč, nevajen (to s.th. česa)
    rezerviran, hladen, zadržan, boječ
    zastarelo inozemski

    a strange face tuj, neznan obraz
    a strange remark čudna, nenavadna opazka
    strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
    I am strange here ne poznam tega kraja
    to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
    he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
    he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
    to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
    to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
    strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
    I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
    truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
    this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana

    2. prislov
    čudno, nenavadno, svojevrstno
  • stranger [stréindžə] samostalnik
    tujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v)
    pravno neudeleženec (to v)
    zastarelo inozemec, -mka
    ameriško (zvalnik) Vi (tam!)

    the little stranger novorojenček
    he is a stranger to fear on ne pozna strahu
    he is a stranger to learning on ni izobražen
    I am no stranger to politics nisem novinec v politiki
    he is no stranger to me poznam ga, ni mi neznan
    you are quite a stranger! zelo redko te je videti!
    to make a stranger of s.o. ravnati s kom kot s tujcem
    I spy (I see) strangers opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figurativno predlagam izključitev občinstva
  • strásten passionate; (spolno) lustful, libidinous, voluptuous

    strásten kadilec cigarette fiend, inveterate smoker, chain smoker
    on je strásten zbiralec znamk he is a keen philatelist (ali stamp collector)
    sem strásten prijatelj nogometa I am a keen football fan
    njegov brat je strásten kvartopirec his brother is a card fiend
  • strašíti (-ím) imperf.

    1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
    strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
    strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
    strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
    v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

    2. impers.
    na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti
  • straw1 [strɔ:]

    1. samostalnik
    slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
    figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

    in the straw zastarelo v porodni postelji
    a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
    the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
    the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
    a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
    to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
    I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
    to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
    to draw straws vleči (žrebati) slamice
    my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
    a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
    it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
    to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
    I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
    to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
    to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

    2. pridevnik
    slamnat

    straw cutter slamoreznica
    straw mattress slamnjača
    straw worker slamopletec
  • strážiti (-im) perf. fare, montare la guardia; custodire:
    vojaki stražijo skladišče streliva i soldati montano la guardia al deposito di munizioni
    nareč. stražiti mrliča vegliare al capezzale del morto
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • stréla (-e) f

    1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
    strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
    hiter kot strela veloce come un fulmine
    priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

    2. pren. uomo malvagio, perfido

    3. inter.
    gromska strela! tuoni e fulmini!
    da bi ga strela! gli venisse un colpo!
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
    min. kamena strela cristallo di rocca
    vet. kopitna strela quarto
  • streméti (-ím) imperf. aspirare, mirare a; desiderare, agognare, bramare:
    stremeti po znanju aspirare al sapere
    stremeti po gmotnih dobrinah bramare i beni materiali