Franja

personnage [-sɔnaž] masculin (pomembna) osebnost; oseba; oseba (v romanu; v igri, vloga)

personnage principal glavna oseba
personnage influent, historique vplivna, zgodovinska oseba
faire le personnage de ... igrati vlogo ...
(familier) se mettre, entrer dans la peau de son personnage popolnoma se vživeti v svojo vlogo
personnage connu znana osebnost

personne² [pɛrsɔn] pronom

1. nekdo, neka oseba; sploh kdo, kdorkoli

je le sais mieux que personne to bolje vem kot kdorkoli

2. (z "ne") nikdo, nihče

personne ne le sait nihče tega ne ve
je ne connais personne nikogar ne poznam
personne d'autre, personne autre nihče drug

personnel, le [-sɔnɛl] adjectif oseben; egoističen, egocentričen; masculin osebje

personnel administratif, de bureau upravno, pisarniško osebje
personnel enseignant učno osebje
manque masculin de personnel pomanjkanje osebja
fortune féminin personnelle osebno premoženje
effectif masculin en personnel številčno stanje osebja

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

perút (-i) f

1. zool. ala (pl. ali); piuma:
razprostirati peruti essere sulle ali
mahati, udarjati s perutmi sbattere le ali
pren. prepuščati se perutim domišljije abbandonarsi ai voli della fantasia

2. (kar je takim organom podobno) ala:
peruti vetrnice pale del mulino a vento
peruti fraka falde della marsina

3. nareč. grad. (napušč) cornicione del tetto

4. star. (brada ključa) ingegno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kot bi ga peruti nosile come avesse le ali
dati peruti dare l'aire, le ali ai piedi
pristriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
vzeti koga pod peruti difendere qcn., prendere qcn. sotto la propria protezione

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pesar (s)tehtati, pretehtati; težiti, skrbeti; težak biti

me pesa haberle ofendido žal mi je, da sem ga žalil
mal que le pese njemu navkljub
pese a quien pese za vsako ceno

pések sable moški spol ; (peščenec) grès moški spol

pesek za (livarska) jedra sable à noyaux
debel pesek (pomešan s kamenčki) gravier moški spol
droben pesek sablon moški spol
gradbeni, morski, rečni, zlati, živi pesek sable à mortier, marin, de rivière, aurifère, mouvant
ledvični (žolčni) pesek medicina calcul moški spol rénal (biliaire)
livarski pesek sable de moulage (ali à mouler, à moules)
graditi, zidati na pesku bâtir (ali édifier) sur le sable
nasuti, natrositi peska komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
očistiti s peskom sablonner
pokriti, posuti s peskom poti na vrtu sabler les allées d'un jardin
živeč v pesku arénicole

pések (-ska)

1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

2. med.
ledvični pesek sabbia renale

3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera

pésem chanson ženski spol , chant moški spol ; (otožna) cantilène ženski spol ; (verzi) poème moški spol , poésie ženski spol ; (cerkvena) cantique moški spol , hymne moški spol

ljubezenska, narodna, otroška, pohodna (vojaška), študentovska pesem chanson d'amour, populaire (ali air moški spol du pays), d'enfants (ali enfantine), de marche (ali de soldats), d'étudiants
epična (junaška), lirična pesem poème épique (ali chanson de geste), lyrique
labodja pesem chant du cygne
poročna, žalna pesem chant nuptial, funèbre
visoka pesem (biblija) le Cantique des cantiques
izbor pesmi choix moški spol de poèmes (ali de poésies)
knjiga pesmi recueil moški spol de chansons
napraviti satirično pesem chansonner
recitirati pesmi réciter de la poésie
to pa je druga pesem ça, c'est une autre chanson, voilà une autre chose
to je stara pesem c'est toujours la même rengaine, la même antienne

peser [pəze] verbe transitif tehtati, odtehtati, pretehtati; figuré primerjati; zrelo premisliti; verbe intransitif biti težak, tehtati, imeti težo; figuré težiti, tiščati, pritiskati (sur na); presedati; poudariti (sur quelque chose kaj); dati poudarek

peser sur, les bras de quelqu'un (figuré) biti komu v nadlego
peser sur la conscience težiti vest
peser sur le cœur à quelqu'un težiti, žalostiti, žaliti koga
peser sur l'estomac težiti želodec
peser ses mots (pre)tehtati svoje besede
peser le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj proti
peser le poids (politique) imeti potreben vpliv
le temps me pèse čakanje mi je težko
cette oisiveté commence à me peser to brezdelje mi začenja presedati

pessimisme [pɛsimism] masculin pesimizem, črnogledost

partager le pessimisme de quelqu'un sur quelque chose deliti s kom pesimizem glede časa

pést poing moški spol ; poigne ženski spol ; (polna) poignée ženski spol

udarec s pestjo coup moški spol de poing
z železno pestjo avec une main de fer
biti se s pestmi se battre à coups de poings
groziti komu s pestjo montrer le poing à quelqu'un, menacer quelqu'un du poing
imeti železno pest avoir une poigne de fer
smejati se v pest rire dans sa barbe
stisniti pesti serrer (ali fermer) les poings

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

pesta f stopinja, sled:
seguire le peste della selvaggina slediti divjačini

pestilentiel, le [-lɑ̃sjɛl] adjectif kugi podoben; nalezljiv; smrdljiv

maladie féminin pestilentielle kužna, nalezljiva bolezen

pesto

A) agg.

1. stolčen; prebit:
sentirsi le ossa peste biti ves prebit

2. modrikast:
occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
buio pesto trda tema

B) m

1. kaša; stolčena gmota

2. kulin.
pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta)

péš à pied; pédestre, pédestrement

peš hoja voyage moški spol (ali excursion ženski spol) à pied
peš izlet, tura randonnée ženski spol pédestre
peš pot chemin moški spol (réservé aux piétons)
iti peš aller à pied
potovati peš (familiarno) prendre le train onze, aller pedibus (cum jambis), à pied

péšati faiblir, s'affaiblir, se lasser, ralentir, diminuer, baisser, décliner, aller en s'affaiblissant (ali en diminuant) ; s'atténuer, se réduire, tomber, languir

njegove moči pešajo ses forces diminuent (ali s'affaiblissent)
peša od dneva do dneva il s'affaiblit (ali décline) de jour en jour
posli pešajo les affaires languissent
veter peša le vent tombe (ali s'atténue, diminue)
vid mu peša sa vue baisse (ali décline, diminue, faiblit)