Franja

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

retrace [ritréis] prehodni glagol
voditi nazaj (to k)
slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislih

to retrace events in one's memories v duhu obujati pretekle dogodke, spomine
to retrace s.th. in one's memory rekonstruirati kaj v svojem spominu
to retrace one's steps (way) vračati se po isti poti; figurativno preklicati svoje ukrepe

retractātor -ōris, m (retractāre)

1. ponovni začetnik, ponovni začenj(ev)alec, ponovni (iz)vršitelj: Isid.

2. nasprotovalec, zavrač(ev)alec, odklanj(ev)alec kaj storiti ali početi: officii Tert.

re-tractō (re-trectō) -āre -āvī -ātum (frequ. k retrahere)

I. nazaj potegniti, nazaj vleči; metaf.

1. nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati): dicta V., largitiones Traianus ap. Plin. iun.

2. braniti se, upirati se, nasprotovati, zoprvati, obotavljati se, obirati se, omahovati, odkloniti (odklanjati), ne hoteti: S. fr., Col. idr., quid retractas? V., secuta exercitum plebs nullo retractante L., sive retractabis, sive properabis Ci.

3. zmanjšati (zmanjševati), v nič dati (dajati), (po)grajati: retractandi operis gratiā Gell. —

II.

1. zopet (znova, spet) potipati, prije(ma)ti, vzeti (jemati), (z)grabiti: ferrum V., vulnera O., arma L., vota O. zaželeno podobo; pren.: retractando nondum coeuntia vulnera rumpam O. = obnoviti stare rane (bolečine).

2. metaf. zopet (znova, ponovno, še enkrat) lotiti (lotevati) se česa, zopet (znova, spet) se ukvarjati se s čim, zopet (znova, spet) se posvetiti (posvečati) čemu, zopet (znova, spet) vršiti, zopet (znova, spet) opravljati kaj, obdelati (obdelovati, obdelavati), predelati (predelovati, predelavati): hoc in proximo libro retractare Varr., verba desueta O., tertius ille locus orationis a me retractandus Ci., dum prima retractant fata domūs O., Ceae retractare munera neniae H. obravnavati iste stvari (isto snov, isto tematiko) kakor Simonid v svojih nenijah; occ. zopet premisliti (premišljati, premišljevati), zopet razmisliti (razmišljati, razmišljevati): aliquid diligenter Ci., fata O., mecum deae memorata retracto O., mens (misel) postero die retractatur T., memoriam carissimi sodalis Sen. ph. obnoviti. — Od tod adj. pt. pf. retractātus 3 zopet pregledan, zopet predelan: idem σύνταγμα misi ad te retractatius Ci. ep. precej predelano.

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

re-tundō -ere, retudī in rettudī (= *retutudī), retūnsum, mlajše retūsum „nazaj klepati“

1. nazaj pahniti (pehati), nazaj poriniti (porivati), nazaj odriniti (odrivati), nazaj (od)gnati: Boreas retundit pelagus Lucan.; pt. pf. retūsus 3 odbit, odsevajoč: fratre (sc. lunae, tj. sole) retuso Cl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: tela retusa cadunt O., gladios incuriā hebetari retundique Plin. iun.; od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top: ferrum V., securis Plin.; pren.: cuius nuper ferrum rettuderim Ci. = čigar morilsko nakano sem spodnesel (onemogočil), retundere tela coniurationis Ci., censorium mucronem Ci., gladios in rem publicam destrictos Ci. = ubraniti, preprečiti državi namenjeno (zoper državo naperjeno) nasilje, mucronem stili Ci. ali ingenii Q. ublažiti ostrost pisave, ostrost duha.

3. metaf. zadržati (zadrževati), (u)dušiti, (za)dušiti, (u)krotiti, (o)brzdati, (po)miriti, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, (u)blažiti (ublaževati): improbitatem alicuius Lentulus ap. Ci. ep., animum, qui luxuriā diffluit Ter., satis rettudi superbiam Ph., retundere impetum L. ali hostem L. manjšati sovražnikovo silovitost, zadušiti (obrzdati) njegovo ognjevitost, aciem oculorum Sen. rh., linguas Aetolorum L. utišati, zavezati, mihi cor retunsum est Pl. srce mi je otopelo, moje srce je postalo brezčutno (neobčutljivo); od tod adj. pt. pf. retū(n)sus 3 otopljen = top, oslabel, slab(oten): retusa ingenia Ci. (naspr. acuta ingenia), cor retusum Cl. otopelo, brezčutno, fervor belli Sil. zadušen, stella crine retuso Cl. s temnim repom.

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

revenge¹ [rivéndž] samostalnik
maščevanje; revanša; maščevalnost

in revenge of kot maščevanje za
to give s.o. his revenge dati komu priliko za revanšo
to have one's revenge revanširati se
to take revenge for s.th. of s.o. maščevati se komu za kaj
to thirst for revenge hlepeti po maščevanju

revenge² [rivéndž] prehodni glagol
maščevati
neprehodni glagol
maščevati se

to revenge s.o. maščevati koga
to revenge for (of) s.th. maščevati se za kaj
to revenge on (upon) s.o. maščevati se nad kom
to revenge oneself upon (on) s.o. for s.th. maščevati se komu za kaj
to be revenged biti maščevan, maščevati se
I'll be revenged maščeval se bom

rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

re-vīsō -ere -vīsī (re in vīsere) zopet (znova, ponovno, spet) ogledati (ogledovati) si, si pogledati (pogledovati, pogledavati), zopet (znova, ponovno) obiskati (obiskovati) koga, kaj, (hod)iti h komu, kam, stopiti do koga

1. intr.: ad me revisas Pl., revises ad me Gell., furor revisit Lucr. se je zopet vrnil.

2. trans.: Col., Lucr., Plin. iun. idr., revise nos aliquando Ci., revisere rem Gallicanam Ci., instaurata proelia V., domos L.; z odvisnim vprašanjem: reviso, quid agant Ter.; pesn.: revisunt longos obitus sidera Lucr., fortuna multos alterna revisens lusit V. mnoge vara spremenjena vračajoča se usoda, quae satis digna fortuna (sc. te) revisit? O. ali te je doletela sreča, kakršno si zaslužil?

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rey moški spol kralj; glavar, vodja

rey de baraja kralj pri kartah
rey de codornices hrestač (ptič)
Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
alzar (por) rey za kralja oklicati
ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
servir al rey vojaščino služiti
vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
los reyes kraljevi par
los Reyes Magos sveti trije kralji
(fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)

rezêrva réserve ženski spol , (pridržek) retenue ženski spol

rezerva denarja argent moški spol (ali fonds moški spol množine) de réserve, (petites) économies, familiarno poire ženski spol pour la soif
skrite rezerve réserves cachées (ali dissimulées, occultes)
zlata rezerva (ekonomija) réserve d'or
imeti, (držati) kaj v rezervi avoir (tenir) quelque chose en réserve
napraviti si rezervo živil constituer une réserve de denrées (alimentaires)

rezêrva (-e) f

1. riserva, scorta:
denarne rezerve riserve monetarie
rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
železna rezerva riserva per casi d'emergenza
ekon. notranje rezerve riserve potenziali
obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
skrite rezerve riserve occulte
blagajniška rezerva fondo di cassa

2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve

3. voj. riserva; complemento

4. šport. riserva, rincalzo

5. (pomislek, pridržek) riserva:
sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve

6. (zadržanost) riserbo, riservatezza

rhapsody [rǽpsədi] samostalnik
rapsodija, junaška epska pesem; zanosna deklamacija; navdušen, zanosen način izražanja; pretiran slavospev
glasba rapsodija

to go into rhapsodies over s.th. do neba kaj povzdigovati, hvaliti

ríba (-e) f

1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa