Franja

pravíčen (-čna -o)

A) adj. giusto, equo, legittimo; debito, buono:
pravičen človek uomo giusto
pravična najemnina equo canone
pravična kazen giusta punizione
boriti se za pravično stvar battersi per una buona causa
PREGOVORI:
en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto

B) pravíčni (-ega) m il giusto:
spati spanje pravičnega dormire il sonno del giusto

pravílen juste, exact, correct, normal, réglementaire

pravilno correctement, comme il faut, dûment, juste(ment), régulièrement, en bon ordre
pravilno oceniti, ovrednotiti estimer à sa juste valeur
pravilno peti chanter juste
račun ni pravilen le compte n'y est pas
biti pravilen être en règle (ali en ordre)
iti pravilno aller (ali marcher) bien (ali droit)

pravílen correcto; exacto; preciso; justo

pravilno bien, como es debido
biti pravilen estar en regla (ali en orden)
iti pravilno (o uri) andar (ali marchar) bien
pravilno péti (računati) cantar (calcular) bien
pravilno zadeti, pogoditi acertar, fam dar en el davo
smatrati za pravilno estimar (ali considerar) oportuno (reči decir)
pravilno! ¡justo!, ¡exacto!

pravílo règle ženski spol , norme ženski spol , précepte moški spol , convention ženski spol

izjema potrjuje pravilo l'exception confirme la règle
uporaba pravil application ženski spol des règles
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol
v skladu s pravili réglementaire
držati se pravila suivre (ali observer) la règle
prekršiti pravilo contrevenir à (ali enfreindre, violer) la règle, être en faute

pravnomôčen valide, qui a force de loi (ali de chose jugée)

postati pravnomočen recevoir l'autorité de la chose jugée, (zakon) entrer en vigueur, acquérir (ali prendre) force de loi

právnomóčen que tiene fuerza de ley ; (veljaven) válido ; (pogodba) ratificado ; (sodba) (sentencia f) firme

postati pravnomočen adquirir fuerza de ley; entrar en vigor

právo droit moški spol , législation ženski spol

po pravu en droit
civilno, delovno, kazensko, patentno, trgovinsko, vojno pravo législation civile, du travail, criminelle, sur les brevets, commerciale, martiale
avtorsko pravo droit d'auteur, propriété ženski spol littéraire
cerkveno (kanonsko) pravo droit ecclésiastique, droit canon(ique)
civilno pravo droit civil
davčno pravo droit fiscal
dedno, nasledstveno pravo droit successif, successoral, de succession, héréditaire
finančno pravo droit financier
javno pravo droit public
kazensko pravo droit criminel (ali pénal)
manjšinsko pravo droit minoritaire
mednarodno pravo droit international (public), droit des gens
menično pravo droit cambial (ali de change)
obče (nepisano) pravo droit commun
običajno pravo droit coutumier
obligacijsko pravo droit des obligations
patentno pravo droit des brevets (ali d'invention)
pomorsko pravo droit (ali code moški spol) maritime
rimsko pravo droit romain
stvarno pravo droit réel
trgovinsko pravo droit commercial
upravno pravo droit administratif
ustavno pravo droit constitutionnel
vojno pravo droit de la guerre (ali martial)
zakonsko pravo droit matrimonial
zasebno pravo droit privé
zastavno pravo droit de gage
zemljiško pravo droit foncier
doktor, študent prava docteur moški spol, étudiant moški spol en droit
študirati pravo faire son droit, faire ses études de droit

právo derecho m

avtorsko pravo derechos m pl de autor; propiedad f literaria
cerkveno (civilno, dedno, pomorsko, rimsko, upravno, ustavno, vojno, zasebno) pravo derecho canónico (civil, sucesorio, marítimo, romano, administrativo, constitucional, de guerra, privado)
državljansko pravo derecho de ciudadanía, derechos m pl de ciudadano
državno pravo derecho público (ali político)
javno (kazensko, mednarodno, menično, patentno) pravo derecho público (penal, internacional, cambiario, de patentes)
zastavno pravo derecho prendario
doktor prava doctor m en derecho
študent prava estudiante m de derecho
s polnim pravom con pleno derecho, con justo título
študirati pravo estudiar derecho
s kakšnim pravom? ¿con qué derecho?

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

prázen vacío ; (izpraznjen) vacíado; evacuado ; (ničev) vano

prazne besede! ¡palabras y nada más que palabras!
prazna grožnja vana amenaza f
prazno govoričenje palabrería f
prazna stran página f en blanco
udarec v prazno golpe m de vacío
biti prazen (o stanovanju) estar desocupado (ali desaquilado)
igrati pred prazno hišo (gledališče) actuar ante la sala vacía
oditi praznih rok irse con las manos vacías
teči v prazno (teh) marchar en vacío
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) dar en vacío

prázničen de fête

prazničen dan jour moški spol de fête (ali férié)
praznično oblečen endimanché, en habits de fête

práznik día m festivo (ali de fiesta)

ob praznikih en (los) días de fiesta
narodni (cerkveni) praznik fiesta nacional (religiosa)
zapovedan praznik fiesta de guardar (ali de precepto)
zakoniti praznik día m feriado
srečne praznike! ¡buenas fiestas!

praznováti celebrar ; (s pompom) solemnizar ; (spoštovati praznik) observar, guardar , (ne delati) hacer fiesta, feriar

morati praznovati estar en paro forzoso
to moramo praznovati esto hay que celebrarlo

prebedéti

prebedeti noč pasar la noche en vela; pasar la noche despierto (ali sin [poder] dormir)

prebítek excédent moški spol , surplus moški spol , (v blagajni) boni moški spol

na prebitek en abondance
letni prebitek bénéfices moški spol množine de l'année, excédent annuel

prebívati habiter, loger, demeurer, résider, vivre, être domicilié , (začasno) séjourner , familiarno percher, nicher

prebivati na deželi habiter (ali vivre) à la campagne
prebivati v mestu habiter la (ali en) ville

prebívati vivir; habitar; estar domiciliado (v en) ; tener su domicilio (v en) ; residir (v en)

prebivati v Madridu (v mestu) vivir (ali residir) en Madrid (en la ciudad)
prebivati na deželi vivir en el campo
prebivati v moderni hiši habitar en una casa moderna

précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)

il le précéde en âge starejši je od njega
il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko

precediti skozi zobe frazem
(s težavo povedati) ▸ fogai közt szűri a szót
"Ne bom plačal za nekaj, česar nisem storil," je precedil skozi stisnjene zobe. ▸ „Nem fizetek olyasmiért, amit nem én tettem” – szűrte a szavakat a fogai között.