Franja

latomies [latɔmi] féminin pluriel zapuščen kamnolom, ki je rabil za ječo v Sirakuzah

latterly [lǽtəli] prislov
v zadnjem času, proti koncu, končno, pri kraju; dandanes

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

laudātio -ōnis, f (laudare)

1. hvaljenje, (po)hvala, slavospev, pohvalni govor, hvalnica: l. tua Ci. ki jo ti daješ, sic adulescentīs simulata laudatione recuperavit N.; pl. laudationes (po)hvale (naspr. obiurgationes) Sen. ph.; s subjektnim gen.: l. hominis turpissimi Ci. (po drugih collaudatio); pl. modulatae laudationes hvalospevi, slavospevi: captus … modulatis Alexandrinorum laudationibus Suet.; z objektnim gen.: laudatio eorum Ci.

2. occ.
a) pohvalno pričevanje o kom na sodišču, zagóvoren (obrambni) govor, zagovor pred sodiščem: gravissima atque ornatissima l. Ci., quae est ista laudatio? Ci., laudationem falsam esse dicebat Ci.; s celotnim izrazom: l. iudicialis Suet.
b) hval(il)ni govor v čast pokojnikov, hvalnica na čast pokojnikom, pogrebni govor: exsequiae, pompa, laudatio Ci., laudationis loco consul Antonius per praeconem pronuntiavit senatus consultum, quo … Suet.; popolnoma: l. funebris: Ci., Sen. rh., Q., v pl.: Plin. iun.; z objektnim gen.: non nullae mortuorum laudationes Ci., laudatio mortui L., ut earum (sc. matronarum) sicut virorum post mortem sollemnis laudatio esset L.
c) zahvala, zahvalno poročilo, tj. ugodno poročilo o delu namestnika, ki so ga preb. rim. provinc vsako leto (navad. februarja) pošiljali rim. senatu: homini alienissimo a civitatibus laudationes per vim et metum comparare Ci., tum eos hortatus sum, … ut illam laudationem, quam se vi atque metu coactos … decresse dicebant, tollerent Ci.

Lauf, der, (-/e/s, Läufe) tek, (Verlauf) potek, von Gewässern: tok; noga, krak; bei Waffen: cev; Sport vožnja; Musik izmenjevanje tonov v hitrem tempu; Technik gib, hod, tek; delovanje; beim Webstuhl: let; Baukunst, Architektur bei Treppen: rama; seinen Lauf nehmen iti svojo pot; freien Lauf lassen pustiti prosto pot; der Lauf der Dinge tok stvari; der Lauf der Welt tek sveta; das ist der Lauf der Welt tako je pač na svetu; im Laufe v teku (im Lauf des Jahres v teku leta) ; im Lauf erjagen v teku, med tekom; sich in Lauf setzen spustiti se v tek

Laufwettbewerb, der, Sport tekaško tekmovanje, tekmovanje v teku

laughing-gas [lá:fiŋgæs] samostalnik
kemija (smejalni) plin, ki se uporablja kot anestetik v zobozdravstvu

launch² [lɔ:nč] prehodni glagol
splaviti (ladjo), izstreliti (raketo, torpedo); vreči, zalučati (kopje); sprožiti (pogovor, kritiko)
vojska poslati čete (against proti)
lansirati, spraviti v tek, začeti; lansirati koga, pomagati komu začeti, uvesti koga

laundress [lɔ́:ndris] samostalnik
perica
britanska angleščina postrežnica v londonski odvetniški zbornici

lavement [léivmənt] samostalnik
medicina izpiranje, injekcija v danko, dristilo, klistir

lavoricchiare v. intr. (pres. lavoricchio)

1. delati brezvoljno

2. delati malo, v zmanjšanem obsegu (zaradi pomanjkanja dela)

law-hand [lɔ́:hænd] samostalnik
britanska angleščina posebna pisava v pravniških listinah

lâz m, lȁz m
1. laz, otrebljen svet
2. ozek prehod v ograji: provući se kroz laz

lazaret(to) [læzərét(ou)] samostalnik
lazaret, infekcijska bolnišnica, karantenski oddelek na ladji (kopnem); skladišče v trgovski ladji

lazy-pinion [léizipiniən] samostalnik
tehnično medkolesce v zobniškem gonilu

lažòvluk m umetnost laganja, spretnost v laganju: peticu ti dajem iz -a oceno pet ti dajem za izvrstno laganje

lead³ [li:d] samostalnik
vodenje, vodstvo
šport & figurativno prednost, naskok; začetni udarec (boks); zgled, primer, nasvet, napotek
gledališče glavna vloga, glavni igralec, -lka
karte prednost, prva karta; kratek izvleček iz vsebine članka, uvod k članku
elektrika vod, dovod, prevodnik, prevodna žica; mlinščica, korito za mlin; kanal skozi ledeno polje; pasji konopec; naplavina zlata v rečni strugi

under s.o.'s lead pod vodstvom koga
to be in the lead of biti na čelu, voditi
to take the lead prevzeti vodstvo, prevzeti pobudo, sprožiti kaj
to give a lead iti pred kom, jahati na čelu (lov)
šport to have the lead of voditi pred, imeti prednost (naskok) pred
figurativno to have the lead over imeti naskok pred (konkurenco)
to follow s.o.'s lead ravnati se po nasvetu koga
to give s.o. a lead dati komu dober zgled, svetovati
one minute's lead ena minuta naskoka
karte it is your lead ti začneš, ti si na vrsti (pri kartanju)
karte to return lead vreči karto iste barve

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

leader [li:də] samostalnik
vodja, voditelj
glasba vodja, dirigent, prvi solist v orkestru
britanska angleščina, pravno glavni zagovornik; vodilni konj; uvodnik, uvodni članek
ekonomija blago, ki naj privabi kupca
tisk razpredelitvene pike ali črtice
botanika glavni poganjek
anatomija kita, tetiva

follow my leader igra, v kateri mora vsak posnemati tistega, ki začne
leader writer pisec uvodnika
parlament Leader of the House (of Commons) vodja Spodnjega doma v parlamentu

leaderette [li:dərét] samostalnik
kratek uvodnik v časopisu