Franja

limonin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ citromSopomenke: limonov

2. (v kulinariki) ▸ citrom, citromosSopomenke: limonov

3. (o plodu) ▸ citromSopomenke: limonov

4. (o snovi) ▸ citromSopomenke: limonov

5. (o barvi) ▸ citrom

limonov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ citromSopomenke: limonin

2. (v kulinariki) ▸ citrom, citromosSopomenke: limonin

3. (o plodu) ▸ citromSopomenke: limonin

4. (o snovi) ▸ citromSopomenke: limonin

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati

līmus¹ 3 (sor. z līmen, līmes, ob-līquus, morda iz *līqu̯-smos ali *leīqu̯-smos) poševen, od tod

1. (v očeh) škileč, škilav, škilast, krivogled, prekast: limis subrisit ocellis O., l. oculi Plin., Q.; tudi brez subst. oculi: aspicito limis Pl., ego limis specto sic per flabellum clanculum Ter., ut limis rapias, quid … H. da poškiliš in izveš.

2. (o osebah) postrani gledajoč (pogledujoč): limus intra limites culinae Varr. ap. Non., l. di Arn. — Soobl. līmis -e: Amm.

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

linge [lɛ̃ž] masculin perilo, kos perila; kos platna, krpa

le gros linge rjuhe
linge de lit posteljno perilo
linge de table namizno perilo
linge de toilette prtički, serviete
blanc comme un linge bel ko kreda
changer de linge preobleči perilo
laver, faire sécher du linge (o)prati, sušiti perilo

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

līni-ger -gera -gerum (līnum in gerere) platnonosen, v laneno tkanino (lanino) oblečen, s platnom (platnino, prtenino) odet: Isis O., turba O. ali grex Iuv. (o Izidinih svečenikih), iuvenca O.

linquō -ere, līquī (—) (*li-n-qu̯-ō, indoev. kor. leiqu̯ō (pre)puščati; prim. skr. riñcánti puščajo, riṇákti (iz)pušča, gr. λείπω (za)puščam, λιμπάνω puščam, λοιπός zapuščen, (za)ostal, lat. re-liquus, lit. lìkti puščati, lìktas = λοιπός, stvnem. līhan = nem. leihen) večinoma pesn. =

1. kje pustiti (puščati): herum in obsidione, lupos apud oves Pl.

2. v kakem stanju pustiti (puščati); s predik. acc.: serpentem seminecem in saxo liquit viator V., nil inausum l. V. ne izogniti se nobeni nevarnosti, quid infactum nefasti liquimus? H., nil intemptatum nostri liquere poëtae H.

3. zapustiti (zapuščati) = za seboj pustiti (puščati): linquam vacuos cultoribus agros Lucan., l. sui monumentum insigne periculi Val. Fl.

4. prepustiti (prepuščati); z dat.: socios ignotae terrae V., regimen magistro Sen. tr., linque me meae menti Sil., ista curae medenda linquite meae Stat.; preg.: ventosae l. promissa procellae Cat. v burjo (veter) govoriti obljube = ne izpolniti obljub (prim.: verba ventis dare O.).

5. brezos. linquitur preostaja, ostane (še); z ut: linquitur, ut totis animantibus adsimulentur Lucr.; z inf.: vix cernere linquitur undas Sil.

6. zapustiti (zapuščati) = pustiti (puščati) kaj, oditi (odhajati) od kod: Troiam urbem Naev. fr., terram eam, urbem Ci., classes et litora linquens V., linquenda tellus H., l. limina Pr.; poseb. o omedlelih: act. me linquit animus Sen. tr. ali samo animus linquit Cu., linquente animo Cu., animum linquentem revocare Cu. zavesti (zavedeti) se, zbuditi se iz nezavesti; v pass. linqui animo ali samo linqui (= gr. ἀποψύχειν) onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: linqui animo solebat Suet., linquor et ancillis excipienda cado O.; o umirajočih: l. lumen Pl., V. (prim.: λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) zapustiti (zapuščati) luč sveta = umreti (umirati), lumina qui lincunt (= linquunt) moribundi particulatim Lucr., tako tudi: l. dulces animas V., linquente spiritu ac sanguine moribundus procubuit Cu.; o abstr.: nec Poenum liquere doli Sil. — Star. soobl. līquō -ere: Atilius (komediograf).

Opomba: Star. inf. pr. linquier (= obliquārī) Acc. fr., ni sor. z linquere, ampak iz nekega kor. *leīqu̯-, *līqu̯- upogibati in sor. z oblīquus, līmus¹ 3, līmes.

lion [láiən] samostalnik
zoologija lev
figurativno junak, ugleden človek
britanska angleščina, množina mestne znamenitosti; znameniti ali zloglasni ljudje

Lion Lev (v zodiaku)
the lion's mouth levje žrelo, figurativno tveganje, nevarnost
to put one's head into the lion's mouth; ali to go into the lion's den podajati se v nevarnost, tvegati
the British Lio britanski lev, Britanci
like a lion hrabro, kot lev
lion's share levji delež
lion's skin levja koža, figurativno junačenje
to twist the lion's tall izzivati, žaljivo pisati o Angliji, dražiti angleškega leva
lion in the way (ali path) nevarnost, ovira (zlasti namišljena)

lipov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ hárs, hársfa
2. (izdelan iz lesa lipe) ▸ hársfa, hárs
3. (v kulinariki) ▸ hárs, hársfa
4. (o snovi) ▸ hársfa, hárs

lippus 3 (iz *lipos, indoev. kor. *lei̯p- mazati z mastjo; prim. skr. limpáti, lipyátē (pass.), lepáyati namaže (z mastjo), gr. τὸ λίπος mast, maščoba, λιπαρός masten, ἀ-λείφω mazilim, ἀ-λοιφή mazilo, sl. lepiti, hr. lijépiti = illinere, lit. lìpti prilepiti se, got. bi-leiban (kot prilepljen) osta(ja)ti = stvnem. bi-līban = nem. bleiben)

1.
a) (o očeh) krmežljav, krmežljiv: oculus Pl., esse lippis oculis Vitr., Vulg., lacuna Mart. (o očesu enookega).
b) (o osebah) krmežljav, krmežljiv, vnetih oči, kot subst. m. krmežljav(ec): mulier Pl., oculis ego nigra meis collyria lippus illinere (inf. historicus) H., non tamen … contemnas lippus inungi H., opinor omnibus et lippis notum et tonsoribus esse H. = da je vsemu svetu znano (očesni bolniki so zahajali v lekarne (medicinae), kjer so jim mazali oči, brivci pa so bili enako blebetavi kakor danes), fuligine lippus Iuv. slaboviden, napol slep, Messalae lippa propago Pers. krmežljav zaradi razuzdanega življenja = izpit, zapit, oslabel; pren. duševno slep, sprevržen, čudaški: patres Pers., vappa et lippus Pers.

2. metaf. sok izločajoč (zaradi prezrelosti), sok izcejajoč, sočen, sočnat: ficus Mart.

liquēscō ere (—) (—) (incoh. glag. liquēre)

1. (s)topiti se, raztopiti (raztapljati) se, (s)kopneti: Plin., cera liquescit V., chalybs vasta fornace liquescit V., tabem liquescentis nivis ingrediebantur L.; occ.
a) (se)gniti, (z)gniti, (s)trohneti: (sc. corpora) dilapsa liquescunt O.
b) (o vodi) (z)bistriti se, (iz)čistiti se: aqua, quae paulatim … liquescit Auct. b. Alx.
c) (o zvočnikih l, r, m, n) stopíti (stapljati) se, zli(va)ti se: Prob.

2. metaf.
a) tako rekoč (z)vodeneti, giniti, (o)slabeti, (pre)miniti ((pre)minevati), preiti (prehajati): sic tua … semper fortuna liquescat O., mens liquescit O., incommodum summum est minui et deperire et, ut proprie dicam, liquescere Sen. ph.
b) (po)mehkužiti se: qua (sc. voluptate) cum liquescimus fluimusque mollitiā Ci.

liquidus 3 (liquēre)

1. raztopljen, tekoč, židek: plumbum H., odores H. vonjiva (vonjava) mazila, aqua Ca., moles Lucr., nymphae O. studenčne nimfe, nimfe studenčnice, palaestra Lucan. tekoča, vlažna, spolzka (ker si rokoborci ude mazilijo z oljem), flumina (naspr. gelu rigentia) Plin. iun., iter po plinastem zraku: V., tudi: po vodi: Pr., alvus ali venter Cels. lijoče, odprto telo; subst. liquidum -ī, n tekoče, kaka tekočina, voda idr.: tibi si sit opus liquidi non amplius urnā H., liquido mixta polenta O. z vodo, crassa conveniant liquidis et liquida crassis Lucr.; occ. (o glasovih) topljiv, jezičen: consonantes Char., Prisc., Prob. zvočniki (= l, r, m, n), vocales (= ε, ο) Prisc.; metaf. gladko tekoč, gladek, nepretrgan: genus dicendi Ci., genus sermonis adfert non liquidum, non fusum ac profluens, sed exile, aridum, conscisum ac minutum Ci.

2. čist, bister, jasen, svetel, veder: aqua L., fontes V., Falernum H., Baiae H. s čistim zrakom, po drugih: z bistro vodo, aether V., O., caelum O. čist zrak, aestas, ignis, nox V., liquidā iam luce L., lux liquidior Cu., liquidissima caeli tempestas Lucr.; (o glasu) čist, jasen, zveneč: liquidis loca vocibus opplent Lucr., tum liquidas corvi … voces … ingeminant V., cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., tako tudi: citharae liquidum carmen Lucr.; metaf.
a) čist, bister, jasen, razločen, razumljiv: purum liquidumque ingenium Ci., liquida voluptas et libera Ci. ali voluptas liquida puraque Lucr. neskaljena, fides O. čista, prava, oratio ita pura, ut nihil liquidius Ci.
b) vesel, veder, živahen, boder, miren: homo, animus Pl., mens Cat., somnus Val. Fl.
c) očiten, (prav) gotov, zanesljiv: auspicium Pl.; subst. liquidum -ī, n gotovost, neizpodbitnost, nedvo(u)mnost, zanesljivost: ad liquidum explorata L., ad liquidum perducere Q.; od tod adv. abl. liquidō prav gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvo(u)mno, očitno, odločno, mirne vesti, brez pomisleka: l. iurare Ter., nemo est, quin audisse se l. diceret Ci., confirmare hoc l., iudices, possum Ci., alia sunt, quae l. negare soleam Ci. ep., l. discere (izvedeti) ab aliquo L., si l. constiterit ali si l. appareat Dig. — Adv. liquidē

1. čisto, jasno, svetlo: caelum l. serenum Gell.; glede na sluh = tanko, ostro, izostreno, dobro: liquidius audiunt talpae Plin. imajo bolj izostren sluh, bolje slišijo.

2. metaf. (prav) gotovo, zagotovo, neizpodbitno, nedvomno, odločno, brez pomisleka: l. consistere Gell., liquidius negare Ci., quod eo liquidius faciet, si perspexerit … Ci., tuis litteris lectis liquidius de sensu tuo iudicavi Ci. ep., liquidissime … defendere Aug.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

listin|a ženski spol (-e …) die Urkunde, izvirnik: Originalurkunde; knjigovodska: der Beleg, Buchungsbeleg; -urkunde, der -brief, die -schrift (darilna Schenkungsurkunde, koncesijska Konzessionsurkunde, o imenovanju Ernennungsurkunde, Bestallungsurkunde, Bestallungsbrief, o podelitvi državljanstva Einbürgerungsurkunde, o podelitvi naziva častnega občana Ehrenbürgerbrief, patentna Patentschrift, potna Reisedokument, ratifikacijska Ratifikationsurkunde, ustanovna Stiftungsurkunde)
sklepna listina Helsinške konference die [Schlußakte] Schlussakte von Helsinki
ustanovna listina OZN die UN-Charta
ponarejevalec listin der Urkundenfälscher
ponaredba listine pravo die Urkundenfälschung
predložitev listine die Urkundenvorlage
pravo zatajitev listine die Urkundenunterdrückung
dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
sestaviti listino o (etwas) beurkunden
uradnik, ki izdaja listine der Urkundsbeamte

listopaden pridevnik
(o rastlini) ▸ lombhullatóPovezane iztočnice: listopadno drevo

litijev pridevnik
(o snovi) ▸ lítiumPovezane iztočnice: litijev klorid, litijeva baterija, litijev akumulator, litijev oksid, litijev hidroksid, litijev stearat

litō -āre -āvī -ātum (sor. z gr. λιτή prošnja, λίσσομαι, λίτομαι, λιτανεύω prisrčno prosim)

I. intr.

1. ob ugodnih (pred)znamenjih darovati (žrtvovati), ugodna (pred)znamenja dobi(va)ti za kaj; abs.: tum me Iuppiter faciat ut sacruficem nec umquam litem Pl., non facile litabant, Manlium egregie litasse, ab collega litatum est L., prorsus egregie litatum esse Cu., cum litare non posset, introiit curiam spretā religione Suet.; v abs. abl. litato: non auspicato nec litato aciem instruunt L. brez ptičegledja in žrtvovanja; z dat. personae: quî tandem evenit, ut litetur aliis (dis), aliis non litetur Ci., litatum est ei deo Plin.; pren.: litemus igitur Lentulo Ci. žrtvujmo torej Lentulu spravno žrtev; z abl. žrtve: proximā hostiā litatur saepe pulcherrime Ci., animā litandum Argolicā V. za pridobitev ugodnih (pred)znamenj je treba žrtvovati življenje Argivca; preg.: molā tantum salsā litant, qui non habent tura Plin. = vsakdo da po svoji moči, le malovrednež da več, kot premore.

2. metaf. žrtvovati = zadovoljiti (zadovoljevati) koga ali kaj, ustreči (ustrezati), zadostiti (zadoščati) komu ali čemu; z dat.: publico gaudio Plin. iun., legibus Ap.

3. (o žrtvi) ugodna (pred)znamenja da(ja)ti, srečen izid obljubiti (obljubljati): victima nulla litat O., victima caesa litat Mart., sacrificio non litante Suet. —

II. trans.

1. kaj (srečno, ugodno) žrtvovati: pastor … exta litabat ovis Pr., sacris litatis V. po srečno opravljenem žrtvovanju, l. sanguinem humanum Fl., ieiuniorum victimam Prud.; z abl. ob acc.: fordā sacra litate bove O.

2. z žrtvami idr. (po)tešiti, utešiti, pomiriti (pomirjati), (po)tolažiti: numen precibus et victimis Ap. (?), numen hostiis et votis ali conceptis verbis Amm., sacris deos Serv.

3. metaf.
a) žrtvovati = posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati), odmeriti (odmerjati): plura non habui, dolor, quae tibi litarem Sen. tr., honorem domino deo l. Tert.
b) maščevati kaj: duorum centurionum interitio hac adversariorum poenā est litata Auct. b. Hisp.

litovski pridevnik
(o Litvi in Litovcih) ▸ litvánSopomenke: litvanski
Povezane iztočnice: litovski litas