Franja

namázati untar ; (z masjo) engrasar

namazati kruh z maslom untar pan con manteca
iti kot namazano ir (ali marchar) como una seda
imeti dobro namazan jezik tener mucha lengua

Name, der, (-ns, -n), Namen, der, (-s, -) ime (persönlicher osebno); sloves; guter Name dobro ime; dem Namen nach po imenu; auf den Namen hören slišati na ime; beim Namen po imenu, z imenom; beim richtigen Namen s pravim imenom; im Namen v imenu (koga/česa); in Gottes Namen v Božjem imenu; In Gottes Namen! Za boga (svetega)!; Führung des Namens uporabljenje imena; sich einen Namen machen narediti si ime, postati znan; einen Name haben als sloveti kot; mein Name ist Hase, ich weiß von nichts nič nočem vedeti o tem

naméček addition; supplement; (do polne teže) makeweight

dobiti (dati) kot naméček to get (to give) into the bargain
za naméček into the bargain; to boot

nanes|ti³ (-e)
brezosebno: tako je naneslo es ist so gekommen, es hat sich so gefügt
beseda je nanesla na die Rede kam auf
kot nanese je nachdem, wie es (gerade) kommt

napet [é] (-a, -o)

1. gespannt, angespannt

2. mošnjiček, torba, trebuh: (nabito poln) prall

3. (ne mlahav) koža, vajeti: straff, vajeti: gestrafft

4. gradbeništvo, arhitektura obok: busig, gebust

5. figurativno knjiga, film, zgodba: spannend, packend, spannungsvoll, spannungsgeladen, fesselnd
napet kot marela gespannt wie ein Regenschirm

6. figurativno odnosi: gespannt (biti v napetih odnosih auf gespanntem Fuße sein)

napét tenso; en estado de tensión

napeti odnosi relaciones f pl tirantes
napet roman novela f muy interesante
biti zelo napet (kot na žerjavici) tener el alma en un hilo
napeto poslušati escuchar con atención
napeto pričakovati esperar con impaciencia

nàpiti nȁpijēm
I.
1. napiti, nazdraviti: napiti gostu, u njegovo zdravlje
2. napojiti, pogostiti s pijačo: napiti koga najboljim vinom
3. opiti: naš gazda voli da napije gosta
II. napiti se napiti se: napiti se vina, krvi, vode; napiti se kao zemlja, kao ćuskija napiti se kot krava

naprej²

1. (dalje) weiter; von/ab … (od danes naprej von/ ab heute) von … an ( von heute an,od tu naprej von hier an)
in tako naprej und so weiter, und so fort
kratica: itn. usw., usf.
še naprej weiter
kar naprej immer weiter, dauernd, brez prekinitve: in einem fort, vedno znova: fort und fort
vsak trenutek: alle Augenblicke
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Bude einrennen
kar tako naprej nur weiter so, nur voran

2. (v prihodnje) künftig, künftighin
za leta naprej auf Jahre hinaus
weiter- (boriti se weiterkämpfen, dati weitergeben, kot dediščino weitervererben, delati weiterarbeiten, gnati weitertreiben, govoriti weiterreden, weitersprechen, graditi weiterbauen, hoteti weiterwollen, igrati weiterspielen, iti weitergehen, weiterziehen, jesti weiteressen, korakati weitermarschieren, leteti weiterfliegen, morati weitersollen, weitermüssen, plačevati weiterzahlen, pomakniti se weiterrücken, poriniti weiterschieben, poslati weiterschicken, posredovati weitervermitteln, transportirati weitertransportieren), fort- (učinkovati fortwirken, plačevati fortzahlen)
iti s časom naprej mit der Zeit gehen

naravovarstvenik samostalnik
(o varstvu okolja) ▸ természetvédőKot samooklicani naravovarstvenik je rad pešačil, večje razdalje pa je prekolesaril, da je čim manj onesnažil okolje. ▸ Önjelölt természetvédőként szeretett sétálni, a nagyobb távokat pedig kerékpárral tette meg, hogy minél kevésbé szennyezze a környezetet.
Naravovarstveniki opozarjajo, da se število gozdov zmanjšuje in da se celo povečuje površina puščav. ▸ kontrastivno zanimivo A természetvédők arra figyelmeztetnek, hogy az erdős területek száma csökken, a sivatagok pedig terjeszkednek.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

narísati (-ríšem) perf.

1. disegnare; tracciare:
narisati s svinčnikom disegnare a matita
narisati črte vergare
pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto

2. star. (opisati) descrivere

naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
nekaj je naróbe there is something amiss
vse gre naróbe all goes wrong
vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
to je naróbe svet it is the world turned upside down
naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)

naročen [ê] (-a, -o) bestellt
biti naročen na časopis ipd.: beziehen, abonniert sein (auf), pri zdravniku, odvetniku ipd.: einen Termin haben (bei)
kot naročen figurativno wie gerufen
biti/priti kot naročen wie gerufen kommen, gerade recht kommen

naročén¹ ordered; on order; made to order; commissioned

biti naročén (o blagu) to be on order
biti naročén na časopis to take a paper
prihajaš kot naročén! well met!; well-timed!

naróčje (-a) n

1. le braccia; grembo; seno:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

2. bracciata:
prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo

nārrātiō -ōnis, f (nārrāre)

1. pripoved(ovanje), povest: narrationis mi incipit initium Ter. zdaj mi bo govoril velik govor, rem narrare ita, ut verisimilis narratio sit Ci., narratione posteris tradam brevi Ph., mirabilior tamen sequentis casus narratio Val. Max., narrationis alte repetita series T.

2. occ. kot ret. t. t. del govora, v katerem se opisuje stvarni položaj, opis(ovanje), razlaga stvarnega položaja: Corn., Q., M., narratio est rerum explicatio Ci., narrationes credibiles nec historico sed prope cotidiano sermone explicatae dilucide Ci., lentus est in principiis (v pristopih, exordia), longus (obširen) in narrationibus (sc. Cicero) T.

nārrō -āre -āvī -ātum (pravzaprav gnārō (= gnarum facio) iz gnārus, gl. gnārus)

1. da(ja)ti vedeti, na znanje da(ja)ti, obvestiti (obveščati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), (ustno ali pis(me)no) opis(ov)ati, pripovedovati: z obj. v acc.: quid istaec tabellae narrant? Pl., narrare alicui somnium Pl., virtutes narro tuas Ter., ego tibi ea narro, quae tu melius scis quam ipse, qui narro Ci. ep., n. aliorum benefacta (bene facta) S., Catonem narrabis (o Katonu mi boš pripovedoval). Quidni ego narrem ultimā illā nocte Platonis librum legentem posito ad caput gladio? Sen. ph. kaj bi ti ne pripovedoval, kako je tisto zadnjo noč z mečem ob glavi bral Platonovo knjigo (sc. dialog Fajdon)?, narrabimus homini cibos suos Plin., n. alicui Romanos et Caesarem Plin. pripovedovati komu o Rimljanih in Cezarju, duos Gordianos Lamp. opisovati (življenje in značaj); preg.: narrare asello fabellam surdo H. (prim. gr. ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει) = „bob metati v steno“; v pass.: in narrandis Siciliae rebus N. pripovedujoč zgodovino Sicilije, Agricola posteritati narratus et traditus superstes erit T., ne res per quemquam narraretur Iust. da ne bi kdo tega povedal; s samim dat.: narrare medicis H. zdravnike vprašati za nasvet; abs. (z adv.): narras probe Ter. dobro vest prinašaš, non interrupte n. Q.; kot vrinjeni stavek: ita narrat Plin. iun. Skladi: z de: male narras de Nepotis filio Ci. ep. slabo vest mi prinašaš o Nepotovem sinu, ut mores eius, de quo narres, exprimantur Ci., si quae admirationes inciderint, de quibus non narrabimus Corn.; z ACI: Plin., narrat omnibus emisse se Ci.; v pass. z NCI: Pl., Plin., Mart., ea, quae procul ab oculis facta (sc. esse) narrabuntur L., fabula, qua Paridis propter narratur amorem Graecia barbariae lento collisa duello H., narratur venisse venefica O., egredienti nave eadem figura occurisse narratur Plin. iun.; narror, narraris itd. o meni, o tebi itd. se pripoveduje, opisujejo me, da itd.: rideor ubique, narror, ostendor Ps.-Q., dulcis in Elysio narraris fabula campi Mart., sed operis modus paucis eum (sc. virum) narrari iubet Vell. na kratko ga opisati; poklas. za glag. v pass. tudi ACI: eoque terrore aves tum siluisse narratur Plin., nunc Chamavos et Angrivarios immigrasse narratur T.; s quod: Othonem quod speras posse vinci, sane bene narras Ci. ep. prav ljubo mi je slišati (prav rad slišim), da upaš; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut res gesta sit, narrabo ordine Ter., narrat Naevio, quo in loco viderit Quinctium Ci., si res publica tibi narrare posset, quomodo sese haberet Ci. ep.; z (adv.) ut: ut ita narrentur, ut gestae res erunt Ci. — Od tod subst. pt. pf. nārrāta -ōrum, n pripoved(ovano), povest: praeter narrata petenti responde H.

2. pripovedovati = povedati, praviti, reči, govoriti (o kom, o čem), omeniti (omenjati), imenovati: narra, quid est, quid ait? Pl., quid narrat? quid narras? nihil narras Ter., ego quid narres nescio Ter., filium narras mihi? Ter. ali mi govoriš o mojem sinu?, „opinor“ narras Ter., narra mihi Ci. povej mi vendar, Catulum et illa tempora narrare Ci., libertate Decembri … utere; narra H. govori, navita de ventis, de tauris narrat arator Pr.; poseb. kot zatrjevalno besedilo: narro tibi to ti pravim, to ti moram reči, ti povem, zagotavljam ti, zares, resnično, misli si!: narro tibi, haec loca venusta sunt Ci., narro tibi, plane relegatus mihi videor Ci., narro tibi, pater exsultat laetitiā Ci. ep., narro tibi, Quintus cras Ci. ep.

3. posvetiti (posvečati): librum alicui Plin.

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi