Franja

Rest, der, (-/e/s, -e) ostanek, preostanek; Mathematik ostanek; razlika; leibliche/irdische Reste zemeljski ostanki; jemandem/etwas den Rest geben dotolči (koga, kaj), do konca uničiti; sich den Rest holen fasati jo (bolezen); der Rest ist Schweigen figurativ ostalo je v temi, ostalo pustimo v temi

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

re-stipulor -ārī -ātus sum (re in stipulārī) vzajemno drug od drugega zahtevati (proti)obljubo, dati si vzajemno obljubiti (kaj): Ap., Val. Max. idr., restipulatur neminem periturum (sc. esse) Ci.

restreindre* [rɛstrɛ̃drə] verbe transitif utesniti, omejiti; skrčiti, zmanjšati

se restreindre à quelque chose omejiti se na kaj
restreindre ses dépenses, le nombre zmanjšati izdatke, število
se restreindre dans ses dépenses omejiti se v svojih izdatkih
il va falloir nous restreindre morali se bomo omejiti
restreindre la liberté omejiti svobodo, prostost

restrict [ristríkt] prehodni glagol
omejiti (izdatke itd.) (to na)
utesniti, zmanjšati; restringirati

restricted area zaprto področje
restricted share ekonomija vezana delnica
to restrict a road uvesti omejitev hitrosti na (neki) cesti
to restrict s.o. from s.th. komu kaj prepovedati
to be restricted within narrow limits biti tesno omejen

re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)

1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.

2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).

3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv. -ē

1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.

2. metaf.
a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun.

résulter [rezülte] verbe intransitif izhajati, slediti, izvirati (de iz), rezultirati, biti rezultat, biti posledica

il en résulte que ... iz tega sledi, da ...
qu'en résultera-t-il? kaj bo (sledilo, nastalo) iz tega?
il est résulté de grandes pertes de sa mauvaise gestion zaradi njegovega slabega upravljanja je prišlo do velikih izgub
son mauvais état de santé résulte d'un excès de travail njegovo slabo zdravstveno stanje je posledica pretiranega, prekomernega dela

re-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (re in sūmere)

I.

1. vzeti (jemati) nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno, spet) (s)preje(ma)ti: tabellas sumptas ponit positasque resumit O., pennae resumptae O. zopet obuti krilati čevlji, librum in manus resumere Q., arma resumere T. zopet zgrabiti za orožje.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) vzeti = zopet (znova, ponovno, spet) (upo)rabiti (uporabljati): praetextas Plin. iun. zopet obleči, libertatem Plin. iun. zopet se osvoboditi.
b) zopet (znova, ponovno, spet) se lotiti (lotevati) česa, zopet (znova, ponovno, spet) se oprije(ma)ti česa, zopet (znova, ponovno, spet) poprije(ma)ti za kaj, obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati) kaj: curas principales Plin. iun., pugnam, hostilia T., resumptā militiā T. obnovivši vojno, gemitus Stat. zopet (za)dobiti (kaj), specie caeleste resumptā O., resumpta per arma dominatione T., resumere vires O., Iust. okrepiti se, opomoči si, somnum Suet., animum Suet., animam Sen. tr. —

II. ozdraviti (ozdravljati), zopet (znova, ponovno, spet) postaviti (postavljati) na noge: aegrotantem Cael.

retaliate [ritǽlieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) (upon s.o. for s.th. komu za kaj)
maščevati se, izvajati represalije
politika, ekonomija naložiti carino za uvoženo blago iz kake države kot odgovor na uvozne carine te države

re-tardō -āre -āvī -ātum (re in tardāre) zadržati (zadrževati, zadržavati), pomuditi (pomujati), (za)muditi koga, ustaviti (ustavljati): V., N., O., T., Col. idr., aliquem in viā retardare Ci., Tigranen magnis copiis minitantem Asiae retardavit Ci., inundationibus Tiberis retardatus Suet., mulierum menses retardati Plin., rete tum antecedendo tum retardando Ci. v hitenju naprej in zaostajanju; med.: motus stellarum retardantur Ci. zvezde se počasi premikajo; metaf. zadržati (zadrževati, zadržavati) koga, preprečiti (preprečevati) komu kaj, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, braniti komu, čemu: Epaminondae retardavit impetus N., animos, celeritatem, loquacitatem, cupiditatem Ci., tua ne retardet aura maritos H. da tvoja milina ne naredi soproge vnemarne, da tvoja milina ne omlači soprogov, retardare aliquem a scribendo Ci., a scribendi studio Plin. iun.

re-tegō -ere -tēxī -tēctum (re in tegere)

1. odkri(va)ti, razkri(va)ti, odpreti (odpirati), odstreti (odstirati): Pers., Iuv., Stat., Sil. idr., thecam nummariam retegere Ci., retectis super clunes vestibus Plin., sacra nullis retecta viris Pr. še nobenemu možu odprta (dostopna) = moškim zaprta (nedostopna), hunc lata retectum lancea consequitur V. nezavarovanega (s ščitom), nezaščitenega, ensem retegere Lucan. iz nožnice izdreti, ubi ea (sc. area) retecta Varr. brez strehe, retectis pedibus conquiescebat Suet. golonog, bos.

2. metaf.
a) (pesn.) postaviti (postavljati) na videz (na svetlo, na dan, pred oči), narediti (delati) koga vidnega (kaj vidno), (po)kazati, osvetliti (osvetljevati), v pass. tudi = prikazati (prikazovati) se: Sil., Amm. idr., Lucifer retegens diem O., Titan radiis orbem retexerit V., iam rebus luce retectis V., solum lato retegitur hiatu O.
b) odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti: Cl. idr., commenta O., caecum domūs scelus retegit V., retegere consilium H., occulta coniurationis numine O., Troiana fata O.

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

retentive [riténtiv] pridevnik (retentively prislov)
obdarjen z dobrim spominom; vsebujoč vodo, vlažen

retentive memory dober spomin
to be retentive of s.th. obdržati, držati (pri sebi) kaj; pomniti kaj

réticence [retisɑ̃s] féminin namerno zamolčanje ali izpustitev, neomemba, molk; zamolčana, izpuščena stvar; oklevanje, zadržanost, obotavljanje

parler sans réticence govoriti, ne da bi kaj zamolčali
il m'a prêté sa voiture sans aucune réticence brez oklevanja mi je posodil svoj avto

reticēnza f

1. molk, molčečnost:
senza reticenza ne da bi kaj zamolčal

2. lit. zamolk

rēticulum -ī, n (demin. iz rēte) mrežica

1. za ribolov: venari reticulo in medio mari Pl.

2. v kateri se kaj
a) hrani: reticulum plenum rosae Ci.
b) nosi: reticulum panis H. za kruh, s kruhom.
c) obeša: amphora ex reticulo suspensa Ulp.

3. kot del precejalnika oz. cedil(nik)a: vinum infundere reticulo aut cribro Sen. ph.

4. kot mreža za lase: Varr., Petr., Iuv., Lamp., Fest.

5. za pokrivanje oči: Plin.

6. kot lopar, reket za žoganje: reticulo pilae fundantur O.

7. mrežast prsni trak, mrežasta poprsnica: reticulus pectoralis Fenestella ap. Non.

8. kot rešetka, omrežje: Varr., reticulum aëneum Fest. žičn(at)a rešetka.

9. kot mrena: reticulum iecoris Vulg. jetrna mrena.

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

re-tinniō -īre (re in tinnīre)

1. intr. zopet (znova, spet) zvoniti, zopet (znova, spet) zveneti, zopet (znova, spet) zvonč(klj)ati, zopet (znova, spet) se glasiti: illud est maius, quod in vocibus nostrorum oratorum retinnit et resonat quiddam urbanius Ci.

2. trans. (za)zvoniti, (za)zvončkljati na kaj, narediti, da kaj zveni (zvoni): isti in fine eadem retinniunt, quae in capite sonuerunt Cass.

retomber [rətɔ̃be] verbe intransitif zopet pasti; nazaj pasti; spet zapasti, zaiti (dans un vice v pregreho); upasti

retomber malade zopet zboleti
retomber dans le désespoir zopet zapasti obupu
retomber dans les mémes fautes, les mêmes erreurs pasti zopet v iste napake, iste zmote
c'est sur elle que retombe la responsabilité nanjo pade odgovornost
faire retomber la faute de quelque chose sur quelqu'un zvaliti krivdo za kaj na koga
retomber dans l'oubli spet pasti, priti v pozabo
retomber sur ses pieds (figuré) spet na noge pasti, srečno se izvleči iz težavnega, nevarnega položaja
l'intérêt ne doit pas retomber interes ne sme zopet upasti, prenehati
ses longs cheveux lui retombent sur les épaules dolgi lasje mu padajo (nazaj) na ramena
les frais du procès retomberont sur lui stroški pravde bodo padli na njega
(familier) retomber sur le nez de quelqu'un dati komu zasluženo kazen
le pays est retombé dans le chaos, dans l'anarchie dežela je zopet padla v kaos, v anarhijo