Franja

orbital, e, aux [ɔrbital, to] adjectif orbitalen, ki se tiče poti planeta

mouvement masculin orbital d'une planète orbitalno gibanje planeta

orchestral, e, aux [ɔrkɛstral, tro] adjectif orkestralen

musique féminin orchestrale orkestralna glasba

ord, e [ɔr, ɔrd] adjectif nagnusen

ordinal, e, aux [ɔrdinal, no] adjectif

adjectif masculin numéral ordinal, nombre masculin ordinal vrstilni števnik

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

ordonné, e [ɔrdɔne] adjectif urejen; redoljuben

oreillard, e [ɔrɛjar, d] adjectif dolgouh, uhat; masculin uhati netopir; familier dolgoušec (osel)

orfévré, e [ɔrfevre] adjectif obdelan (o žlahtnih kovinah)

orgán (-a) m

1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi

2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura

3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici

organisé, e [-ze] adjectif organiziran; (dobro) urejen

citoyen masculin organisé občan, ki je včlanjen v kaki stranki, društvu ipd.

orgánski (-a -o) adj.

1. organico:
organske motnje disturbi organici
organska hiba difetto organico

2. (ki je del žive narave) organico:
organsko gnojilo concime organico
organska kemija chimica organica
organska snov sostanza organica
kem. organska kislina acido organico

3. pren. (skladen) organico, armonico, omogeneo; unitario:
organska povezanost med besedilom in melodijo legame organico di testo e melodia

ōrgia f (pl. -ge, gie)

1. relig. orgija (slavje pri starih Grkih in Rimljanih)

2. orgija; razvratno, razbrdano, opolzko veseljačenje

3. pren. orgija:
un'orgia di colori e di luci orgija barv in svetlobe
orgia di sangue krvava orgija

órgija (-e) f

1. rel. orgia

2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
prirediti orgijo fare un'orgia
udeleževati se orgij darsi alle orgie

3. pren. orgia:
orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
krvava orgija orgia di sangue

oriental, e, aux [ɔrjɑ̃tal, to] adjectif vzhodni, orientalski, vzhodnjaški, jutrovski; masculin Orientalec, vzhodnjak

orientare

A) v. tr. (pres. oriēnto)

1. usmeriti, usmerjati:
le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

2. pren. usmeriti; napotiti

B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

1. orientirati se; pren. znajti se:
una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

2. pren. usmeriti se

oriēnte m

1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

4. biserna presojnost

orienté, e [ɔrjɑ̃te] adjectif usmerjen, orientiran; tendenciozen

orientírati (-am)

A) perf., imperf.

1. orientare, orizzontare

2. avviare, indirizzare

B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione

original, e, aux [-žinal, no] adjectif izviren, samonikel, poseben, originalen, svojevrsten, nenavaden; masculin izvirnik, original, izvirno delo; čudak, original, posebnež

édition féminin originale izvirna, prva izdaja
copie féminin conforme à l'original prepis (je) ustrezen izvirniku
en original v izvirniku