Franja

termosifón moški spol termosifon; (centralna) kurjava s toplo vodo

termostatare v. tr. (pres. termōstato) vzdrževati temperaturo s termostatom

termostatico agg. (m pl. -ci)

1. s stalno toploto

2. termostatski, termostatičen; ki se nanaša na termostat

termoterapia f med. termoterapija, zdravljenje s toploto

termoterapia ženski spol zdravljenje s toploto

terpentine [tə́:pəntain]

1. samostalnik
kemija terpentin
pogovorno terpentinovo olje

2. prehodni glagol
obdelati s terpentinom
neprehodni glagol
pridobivati terpentin

3. pridevnik
terpentinov

terré, e [tɛre] adjectif nasut z zemljo, pokrit s prstjo; ukopan v zemljo

les soldats terrés dans les tranchées v strelne jarke ukopani vojaki

terreō -ēre, terruī, territum (iz *terseo; indoev. kor. *teres- (*ters-, *tres-) tresti se, razširjen iz kor. *ter- [prim. skr. taraláḥ tresoč se]; prim. skr. trásati trese se, trastáḥ tresoč se, gr. τρέω [iz *τρέσω] tresem se, bežim, ἔτερσεν = ἐφόβησεν, ἄ-τρεστος neustrašen, lat. terror, tremo, sl. tresti, tresti se, lit. trišù tresem se, trìmti stresti se) „povzročiti, da se kdo (s)trese“

1. spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom (grozo), strašiti, ustrašiti, ostrašiti, prestrašiti, (u)strahovati, plašiti, splašiti, preplašiti, zaplašiti, uplašiti; v pass. (tudi) ustrašiti se, prestrašiti se, (s)plašiti se, preplašiti se, (z)bati se: vi lacessere et terrere coepit Ci., ultro territuri succlamationibus L.; z obj.: suae quemque malae cogitationes terrent Ci.; multum ad terrendos nostros valuit clamor C.; poleg obj. še abl. instrumenti: urbem incendiis Ci., aliquem metu Cels., aliquem mortis (sc. supplicii) metu Cu., omnipotens tonitruque et fulgure terruit orbem O.; pass.: terreri furiarum taedis Ci., metu terreri Ci., Cu. splašiti se, preplašiti se, (z)bati se (včasih se pass. sloveni z act.: strah in groza obide (obhaja), spreleti (spreletava) koga), pars territos confirmare S., territus hoste novo O.; z loc.: territus animi (v srcu) S., L.; s pro: nec dubito te quoque eādem cogitatione terreri pro istis, quae … Plin. iun. S konstrukcijo glag. timendi: terruit urbem … , grave ne rediret saeculum Pyrrhae H., Samnites territi, ne … opprimerentur L.

2. occ.
a) (pre)plašiti, splašiti, pognati, pregnati, (s)poditi, prepoditi, odpoditi: sonitu terrebis aves V., feras terrere fugaces V., profugam (sc. Io) per totum terruit orbem O.
b) odvrniti (odvračati), (pre)poditi, zaplašiti, (pre)plašiti, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati), plašeč odvrniti (odvračati): a repetundā libertate S. fr.; po konstrukciji glag. timendi: quominus libere hostes insequerentur, terrere C., memoria (sc. eos) terrebat, ne rem committerent L.; z inf.: inimicos loqui terrent amplitudine potestatis Amm., terreor tantis insistere umbris Ps.-V. (Cul.).

terribilis -e (terrēre)

1. strašen, strahovit, strahoten, strašljiv, grozen, grozovit, grozoten, grozljiv; o stvareh: Vell., Val. Max. idr., mors terribilis est iis … Ci., arma terribiliora L., clamor, sonus L.; subst.: terribiliora afferre L. strašnejše vesti; s sup.: formae visu terribiles V.; o osebah: Suet., Aug. idr., iam ipsi urbi terribilis erat L.; s sup.: terribilis aspectu Ci.

2. metaf. = častitljiv, častit, častivreden, navdajajoč s (straho)spoštovanjem: scripturae Cod. I. — Adv. terribiliter strašno, grozno, strahovito, grozovito: Arn., Vulg., Aug.

terrificō -āre (terrificus) spraviti (spravljati) v strah, navda(ja)ti s strahom, strašiti, (u)strahovati, ustrašiti, prestrašiti, ostrašiti, (pre)plašiti, uplašiti, splašiti: Cl., caecique in nubibus ignes terrificant animos V., et quae res nobis vigilantibus obvia mentes terrificet morbo adfectis somnoque sepultis Lucr., atque eadem nobis vigilantibus obvia mentes terrificant atque in somnis Lucr., ambage ducemque terrificat Val. Fl., an fratris te bella mei patriaeque biremes terrificant Val. Fl., cum fulminibus permixta tonitrua mundum terrificant summique labat domus alta parentis Sil., quid femineis ululatibus inquit, terrificas, moriture, viros? Stat., quod tremit ipse Iovis, quo numina terrificantur Ap.

terri-ficus 3 (terrēre in facere) strah (grozo) vzbujajoč, navdajajoč s strahom (grozo), strašen, strahovit, strahoten, strašljiv, grozen, grozovit, grozoten, grozljiv: Plin., Plin. iun., Gell., Amm. idr., vates, fulgores, mugitus V., caesaries O., cristae, sonitus Lucr., monstrum, sacrum Sen. tr., limen Lucan., monitus, sacrum, tonitrus, Nox, aegis, crines Val. Fl., rumores, stridores, arma, visus Sil., cothurnus, figurae, Phoebus, voces Stat.

territorialize [teritɔ́:riəlaiz] prehodni glagol
napraviti teritorialno; napraviti za teritorij, za državno področje; povečati s pridobitvijo ozemlja

terrorize [térəraiz] prehodni glagol
strahovati, vladati s strahovanjem, z nasiljem; ostrašiti; terorizirati

tessellātus 3 (tessella) tlakovan (pokrit) s štirioglatimi (mozaičnimi) kamenčki, mozaičen: pavimentum Suet.; enako subst. tessellātum -i, n: Veg.

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

testabilité [tɛstabilite] féminin zmožnost za testiranje, za preskušanje s testom

testacé, e [tɛstase] adjectif pokrit s trdo lupino; masculin lupinar

testaceo

A) agg.

1. zool. pokrit s trdo lupino

2. rjavkast

B)
testacei m pl. ( sing. -eo) zool. lupinaste amebe (Testacea)

testaceous [testéišəs] pridevnik
zoologija pokrit s trdo lupino

tester¹ [tɛste] verbe transitif testirati, preskusiti s testom (des écoliers učence)