Franja

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dva, dve dos

po dva in dva dos a dos
obadva los dos, ambos
ob dveh (ob 2. uri) a las dos
2 x 2 = 4 dos por dos son cuatro

dvá deux

po dva par paires, par couples
hoditi po dva in dva marcher deux à (ali par) deux
ob dveh à deux heures

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvádesetoro skupni štev.
1. dvajset oseb različnih po spolu in starosti: došlo je njih dvadesetoro prišlo jih je dvajset
2. dvajsetero: dvadesetoro prasadi dvajsetero praščkov

dvájset twenty; score

kupujem jajca po dvájset naenkrat I buy eggs by the score
dvájset let je star he is twenty (years old)
ni še dvájset let star he is still in his teens, he is not yet out of his teens

dvóje deux, couple moški spol , paire ženski spol

na dvoje en (deux) morceaux, en pièces, cassé
na dvoje iti se casser
po dvoje par paires, par couples
po dvoje stopati marcher deux à (ali par) deux

dvojnica samostalnik
1. (podobna ženska) ▸ hasonmás
Nekoč sem bila na nekem sprejemu z dvojnico princese Diane. ▸ Egyszer egy fogadáson voltam Diana hercegnő hasonmásával.

2. (v filmih) ▸ dublőrŠe vedno v vseh akcijskih prizorih noče dvojnice. ▸ Még mindig nem hajlandó minden akciójelenetben dublőrt használni.
Zdaj imam za nekatere prizore dvojnico, šele po okrevanju bomo posneli akcijske prizore. ▸ Néhány jelenethez már van dublőröm, az akciójeleneteket pedig a felépülésem után fogjuk leforgatni.

3. (o lutki) ▸ hasonmás
Prelepa pevka je v hiši voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavila svojo dvojnico. ▸ A gyönyörű énekesnő a londoni Madame Tussauds-ban mutatta be hasonmását.

4. (podobna stvar) ▸ hasonmás
Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice. ▸ A könyv szemléletes és részletes színes illusztrációkat tartalmaz, valamint az ehető gombák, illetve nem ehető és mérgező hasonmásaikat hasonlítja össze leírásokban.

5. jezikoslovje (o besedi) ▸ pár, két forma, alakpárTudi slovarji angleščine kdaj navajajo dvojnice za angleško in ameriško izgovarjavo. ▸ Az angol szótárak néha feltüntetik az angol és az amerikai kiejtés két formáját.

6. astronomija (sistem dveh zvezd) ▸ kettőscsillag
Večina zvezdnih sistemov v vesolju je namreč dvojnic (dve zvezdi), zaradi česar naše samotno Sonce deluje nekam nenavadno. ▸ Az világegyetemben a legtöbb csillagrendszer kettőscsillag-rendszerű (két csillag), ezért magányos Napunk kissé szokatlan jelenség.
Sopomenke: dvojna zvezda, dvozvezdje

dvomesečen pridevnik
1. (o trajanju) ▸ két hónaposPo približno dvomesečnem premoru smo zopet toplo vabljeni v gledališča. ▸ Közel két hónapos szünet után ismét szeretettel várnak bennünket a színháztermekbe.

2. (o veljavnosti) ▸ kéthavi, két hónaposNovih dvomesečnih vinjet bodo uporabniki odslej bolj veseli, saj bodo veljale od dneva, ko je bila vinjeta preluknjana. ▸ Az új két hónapos matricáknak a felhasználók jobban fognak örülni, hiszen a lyukasztás napjától lesznek érvényesek.
Proletariatu so dali dvomesečno plačo vnaprej. ▸ A munkásoknak kéthavi fizetést adtak előre.

3. (o starosti) ▸ két hónapos

dvómiti to doubt, to have doubts (o, gléde about); to question (o čem something); to be doubtful (of); to be in doubt

ne dvomiti o to have no doubts about
dvómiti o poštenju kake osebe to doubt someone's honesty
o tem ne dvomim I have no doubt (ali I make no question) of it
ne morem dvómiti o njegovi besedi I cannot doubt his word
dvomim, da je to res I doubt the truth of that
ne dvomim, da bo prišel I have no doubt (that) he will come, pogovorno I've no doubt he's coming, I don't doubt for a moment he's on his way
ne dvomim, da ste hoteli to storiti I have no doubt you intended to do it
dvomim, če bo prišel I doubt whether (ali if) he will come
po tem začne človek dvómiti o vsem after that, one begins to feel doubtful of everything

džȅp džèpa m, mn. džèpovi (t. džep, ar.)
1. žep: dirati u čiji džep segati komu v žep; imati pune -ove biti bogat, premožen; mašiti se u državni džep krasti iz državne blagajne; udariti koga po džepu narediti komu velike stroške; imati koga u džepu imeti koga v svoji oblasti; promatrati događaje, politiku kroz svoj džep presojati dogodke, politiko po svoji koristi; treba dublje segnuti u džep treba je globlje seči v žep
2. žep, obkolitveni manever: nacisti u sovjetskom -u kod Kurska
3. zračni, vazdušni džep zool. zračni žep.

đȁvao đâvla m, đȁvō đȁvola m (ngr. diavolos) hudič, zlodej: crni đavao; bježati od koga, od čega kao đavao od krsta, od tamjana; đavao ne miruje, ne spava; idi do -a pojdi k hudiču; tko s -om tikve sadi, o glavu mu se lupaju po slabi družbi rada glava boli; ubogi đavao; neka te đavao nosi da bi te hudič odnesel

đavòljī -ā -ē, đȁvoljī -ā -ē hudičev, zlodejev: -a kuća; nagaziti na -u večeru priti k hudiču na večerjo; ići -im tragom iti po hudičevih stopinjah

đùnija ž (t. gönye, gr. gonía) dial. kotomer: nije zid pod -u zid ni v pravem kotu; dotjerati što na svoju -u urediti kaj po svojih interesih, napeljati vodo na svoj mlin; doći kome na -u priti komu v pest, v roke; sve je to onaj šeret udesio, ali doći će on nama na -u

each [i:č] zaimek & pridevnik
vsak; vsakdo

each other drug drugega, vzajemno
each and every, each and all prav vsak, vsi brez razlike
each time vsakokrat
each one vsak posamezen
they love each other ljubita se
one dollar each po dolarju, dolar na vsakega