Franja

Zadetki iskanja

  • Dauerparker, der, für Dauerparker za celodnevno ali večdnevno parkiranje
  • Daunus -ī, m Daven, mitološki kralj severne Apulije (Apulia Daunia), Pilumnov in Danain sin, oče ali ded Turna, rutulskega kralja, Diomedov tast: V., O. idr., pauper aquae Daunus (kot vladar pokrajine, revne z vodo) H. Od tod adj. Daunius 3 Davnov, davenski, davnijski: O., heros (= Turnus) V., dea (= Iuturna) V., gens (= Rutuli) V., Daunia Camena H. davnijska (t.j. apulska, Horacijeva) Muza; pesn. pren. = rimski: Dauniae caedes H. Dauniacus 3 davnijski = apulski: campi Sil. Subst. Dauni -ōrum: Mel., ali Dauniī -iōrum, m: Plin. (Δαύνιοι) Davni(jci), preb. severne Apulije. Daunias -adis, f pokrajina Davnija, pesn. = Apulija: militaris D. H.
  • dávčen of taxes, pertaining to taxes; taxable; taxation; tax

    dávčna ocenitev tax assessment
    dávčni dodatek surtax, supertax
    dávčni dohodek tax receipts pl, inland (ZDA internal) revenue
    dávčna moč taxable capacity
    dávčna komisija board of assessment
    dávčne dajatve, dávčna obveznost taxation
    dávčna obremenitev tax load
    dávčna olajšava tax relief, tax abatement, tax reduction, allowance
    dávčna oprostitev tax exemption, exemption from taxation (ali taxes ali duty)
    dávčni pobiralec tax collector
    dávčna politika fiscal (ali tax) policy
    dávčni popust (znižanje) tax rebate, tax remission, remission of taxes
    dávčna reforma fiscal reform, tax reform
    dávčni svetovalec (stokovnjak) tax adviser (expert)
    dávčno povišanje increase in taxation
    dávčna prijava (income-) tax return
    dávčna stopnja tax bracket; tax rate
    dávčna osnova assessment (of taxes)
    dávčna uprava administration of taxes
    dávčni urad inland revenue office, ZDA tax office
    dávčni uradnik tax collector, ZDA revenue officer
    dávčna utaja tax avoidance, (fraudulent) tax evasion
    dávčni utajitelj tax dodger
    dávčni vijak taxation screw
    dávčni vir source of tax
    dávčni zavezanec taxpayer, ratepayer
    vložiti dávčno prijavo to file a return
    priviti dávčni vijak to tighten the taxation screw
  • dávčen d'(des) impôts, de(s) contributions, fiscal

    davčna napoved ali prijava déclaration ženski spol (ali feuille ženski spol) d'impôts
    davčna politika politique fiscale
    davčno pravo droit fiscal
    davčna moč (zmogljivost) capacité fiscale
    davčni urad bureau moški spol de perception (ali des contributions)
    priviti davčni vijak serrer la vis fiscale
  • dávčen de impuestos; fiscal

    davčen dolg (prestopek, utaja, ugodnost, politika) deuda f (fraude m, evasión f, ventaja f, política f) fiscal
    davčna lestvica (tabela) escala f (tabla f) de impuestos
    davčna napoved declaración f (de ingresos) a efectos tributarios
    davčna obremenitev cargas f pl fiscales (ali tributarias)
    davčna oblast fisco m
    davčen sistem sistema m tributario
    davčni zakon ley f de impuesto
    davčni zavezanec contribuyente m
    davčni urad oficina f de recaudación de impuestos, administración f de impuestos, (Španija) Delegación f de Hacienda
    davčna olajšava rebaja f (ali reducción f) de impuestos
    davčna prostost exención f tributaria (ali fiscal)
  • davčna oaza stalna zveza
    (država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsom
    problem davčnih oaz ▸ adóparadicsomok problémája
    odlivi v davčne oaze ▸ adóparadicsomba történő átutalás
    odtekanje denarja v davčne oaze ▸ adóparadicsomba történő pénzkiáramlás
    registracija podjetij v davčnih oazah ▸ vállalatok adóparadicsomokban történő bejegyzése
    skrivati denar v davčnih oazah ▸ pénzt adóparadicsomokban rejteget
    podjetje iz davčne oaze ▸ adóparadicsomban bejegyzett vállalat
    Da bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.
  • dávek (državni) tax; (mestni, občinski) rate

    zvezni dávek federal levy; ZDA tax; (carinski, blagovni) duty; (prispevek, dajatev) contribution; zgodovina impost; levy
    dávek na tax on, duty on
    dávku podvržen, navezan taxable, ratable, assessable, liable to tax, excisable; subject to taxation, liable to pay taxes
    oproščen dávka exempt from tax, tax-exempt, taxfree, duty-free
    dodaten dávek additional tax, supplementary tax
    dávek na dohodek income tax
    dávek na dediščino legacy duty, succession duty, estate duty, death duty, pl -ies
    dávek na sol salt duty, salt tax
    dávek na tobak tobacco tax, duty on tobacco
    luksusni dávek luxury tax
    direkten, indirekten direct, indirect tax
    nabavni dávek purchase tax
    obrtni dávek trade tax, ZDA business tax
    prometni dávek sales tax, purchase tax
    pasji dávek dog tax
    katastrski, zemljiški dávek land tax, tax on land, ground rent
    patentni dávek patent tax
    samski dávek bachelor tax
    veselični, zabaviščni dávek entertainment tax, amusement tax, ZDA admission tax
    vojni dávek war tax; contribution
    zapuščinski dávek death duty, pl -ies
    pobiralec dávkov tax collector, taxman
    pobiranje dávkov tax collection, levying of taxes
    naložiti dávke to impose taxes, to tax; to establish duties
    pobirati dávke to exact taxes, to collect taxes, to levy taxes, to tax
    znižati dávek to cut a tax
    naložiti težak dávek to impose a heavy tax ali tax burden
    utajiti dávke to evade taxes
    plačati svoje dávke to pay one's taxes (ali rates)
    plačati svoj krvni dávek to pay one's blood-tax (the duty of fighting for one's country)
  • davy [déivi] samostalnik
    varnostna svetilka
    sleng prisega

    to take one's davy zapriseči, zakleti se
    on (ali upon) my davy! častna beseda!
    Davy Jones's locker morsko dno; ocean, morje
    he's gone to Davy Jones's locker utonil je
  • day [dei] samostalnik
    dan; obletnica

    all day, all the day, all day long ves dan
    the day after the fair prepozno
    the day before the fair prezgodaj
    the day after tomorrow pojutrišnjem
    the day before yesterday predvčerajšnjim
    ameriško between two days ponoči
    broad day beli dan
    by day podnevi
    by the day na dan (natanko)
    day by day dan za dnevom
    sleng call it a day smatraj za opravljeno
    to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
    to end one's days umreti
    every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
    to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
    far in the day proti večeru
    first day nedelja
    to have one's day imeti srečo
    to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
    if a day natanko, nič več in nič manj od
    day in day out dan za dnevom
    in the days of old nekoč, prej
    to lose the day zgubiti bitko
    men of the day znameniti ljudje
    to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
    one's off day slab dan (v športu)
    every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
    one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
    one's out day uspešen dan (v športu)
    the day of judgement sodni dan
    in the face of day pri belem dnevu
    to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
    the present day danes
    to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
    this day danes
    he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
    one of these days kmalu
    without day za nedoločen čas
    in the days of yore nekoč
    to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
    the Lord's day nedelja
  • daylight [déilait] samostalnik
    dnevna svetloba, razsvit, svitanje

    to burn daylight zapravljati čas
    sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
    ameriško daylight saving time poletni čas
    to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
    as clear as daylight jasno ko beli dan
    in broad daylight pri belem dnevu
  • (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

    I. adv. v sestavah,

    1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

    2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

    3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

    4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

    II. praep. z abl.

    1. krajevno
    a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
    b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
    c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

    2. časovno
    a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
    b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

    3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

    4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

    5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.
  • dead1 [ded] pridevnik
    mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

    ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
    dead end slepa ulica; figurativno zagata
    dead and gone že davno mrtev
    dead colour osnovna barva
    dead failure popoln polom
    dead forms same formalnosti
    to flog a dead horse zaman si prizadevati
    ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
    ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
    a dead frost popoln polom
    vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
    a dead halt nenadna ustavitev
    dead heat tekma brez zmagovalca
    dead hand neprodajen
    dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
    dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
    to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
    dead march žalna koračnica
    pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
    as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
    dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
    dead office pogrebni obredi, zadušnica
    perfectly dead neznosen
    dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
    dead secret največja skrivnost
    dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
    dead set oster napad
    waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
    dead wall stena brez vrat in oken
    dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
    dead wind nasprotni veter
    dead wood posušen les; izvržek, izbirek
    dead silence popolna, mrtva tišina
  • deaf [def] pridevnik (deafly prislov)
    gluh, naglušen (with)
    omamljen

    deaf of (ali in) one ear na eno uho gluh
    deaf as a post (ali door-nail, stone, beetle, an adder) popolnoma gluh, gluh ko zemlja
    none so deaf as those who won't hear najbolj gluhi so tisti, ki nočejo slišati
    deaf nut prazen oreh
    to fall on deaf ears ne biti uslišan
    to turn a deaf ear delati se gluhega, ne uslišati
  • deal1 [di:l] samostalnik
    množina, del; sporazum; ravnanje, poslovanje; kupčija; deljenje kart
    ameriško gospodarska politika določenega obdobja

    a geat (ali good) deal, sleng a deal veliko, mnogo, precej
    to think a great deal of precenjevati
    pogovorno square deal pošteno ravnanje
    pogovorno raw deal nepošteno ravnanje
    to do a deal with narediti kupčijo, dogovoriti se
    it's a deal! velja!
    the New Deal Rooseveltov poskus reorganizacije upravnega in gospodarskega sistema
  • dealer [dí:lə] samostalnik
    delilec (kart); trgovec

    plain dealer poštenjak
    double (ali false) dealer hinavec
    sharp dealer zviti lisjak
    retail dealer trgovec na drobno
    wholesale dealer trgovec na debelo
    dealer in learning učenjak
    dealer in wit šaljivec
  • dealing [dí:liŋ] samostalnik
    deljenje (kart); trgovanje; ravnanje, postopanje; stik; poslovanje; kupčija; postopek

    honest (ali plain) dealing pošteno ravnanje
    crooked dealing nepošteno ravnanje
    to have dealings with s.o. imeti opravka s kom
  • death [deɵ] samostalnik
    smrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kuga

    to be the death of s.o. ubiti koga, povzročiti smrt koga
    to be in at the death vzdržati do konca
    to bleed to death izkrvaveti
    to catch one's death of umreti zaradi
    to be bored to death strašno se dolgočasiti
    arhaično to do to death pogubiti, ubiti, uničiti
    it's a case of life and death gre za biti ali ne biti
    ameriško, sleng sudden death slab whisky
    worse than death zelo slab
    sleng death on ves nor na; odličen
    to put to death usmrtiti
    to lie at the death's door umirati, biti na pragu smrti
    pravno civil death zguba državljanskih pravic
    as sure as death popolnoma prepričan, čisto gotov
    Black Death kuga
    field of death bojno polje
    I am sick to death of it do grla sem tega sit
    certificate of death mrliški list
    tired to death na smrt utrujen
  • debakel samostalnik
    (velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereség
    popoln debakel ▸ teljes összeomlás
    pravi debakel ▸ teljes csőd
    volilni debakel ▸ választási vereség
    Pravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
    Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.
  • débat [deba] masculin razprava, diskusija, debata; juridique obravnava, postopek

    débat de compte finančna debata
    débat vif, orageux živa, viharna debata
    débat judiciaire sodna obravnava
    le débat a roulé sur debata je tekla o
    intervenir dans les débats poseči v diskusijo
    à eux (ali: entre eux) le débat to naj napravijo med seboj!
  • debáta debate; discussion

    odgoditi debáto (do) to adjourn a debate (till)
    spustiti se v debáto to enter into (ali upon) a discussion
    udeležiti se debáte to take part in a discussion
    zavlačevati debáto to protract a debate, (v parlamentu) to filibuster
    to vprašanje je še v debáti this question is under discussion
    zakonski osnutek bo prišel v debáto jutri the bill will come up (ali will be debated ali will be taken up) tomorrow