Franja

fēstīvitās -ātis, f (fēstīvus)

1. (praznično) veselje, zabava: offers mihi … ludum, iocum, festivitatem Pl.; kot ljubkovalni izraz = radost, slast: mea f. Pl., Ap., eius f. Pl.

2. dovtipnost, šegavost, dobra volja: lepos et f. ali f. et facetiae Ci., vernacula f. Ci. dobrovoljna zabava, f. sermonis Corn.

3. dobrodušnost, dobrovoljnost, prijaznost, ljubeznivost, ljubkost: patris mei Ter., infans insigni festivitate Suet.; od tod tudi veselost, svečano razpoloženje: festa … festivitate celebrare Hier.

4. okrasje, lišp, lepotičje, okrasek (govora): Gorgias … his festivitatibus … insolentius abutitur Ci. festivitates inscriptionum Gell. blesteči napisi.

5. (le v pozni lat.) slavnost, slavje: Lamp., Cod. Th.

fēstīvus 3, adv. -ē (fēstus)

I. pravzaprav „praznično razpoložen“, od tod vesel, radosten, zabaven: f. hospitium, f. fores, in festivo loco (= v gledališču) Pl., in loco festivo (v tej prijetni sobi) sumus festive (ljubko) accepti Pl. —

II. metaf.

1. veder, boder, živahen, dobrovoljen = dobre volje, vesel, kratkočasen: facinus, opera (f.) ludi Pl., homo, acroama Ci., alea Gell., festivissimum convivium Iust.; subst. fēstīvum -ī, n praznik: in vindemiarum festivo Lamp.

2. dovtipen, šaljiv, šegav: homo, poëma, oratio, sermo Ci., belle et festive Ci., quam festive crimen contexitur Ci., id festivissimum est, quod adicit orator Q., hoc festivissimum et facetissimum est Gell., festivissime inquit Gell.

3. prisrčen, dobrodušen: f. caput Ter. dober možak, filius, puer Ci., pueri, quibus nihil potest esse festivius Ci., pater festivissime Ter.

4. čeden, ličen, lep, ljubek, všečen, zal: femina Pl., aedes festivissimae Pl., alicui facilis et festivus Ter., f. copia (librorum) Ci. lepo število, nonne sunt illa festiva? Ci., titulus festivior Plin., area f. Plin. iun., cantus f. Cl.

fētiālis -is, m (iz nekega *fētis zakon, pogodba, prim. gr. θέμις zakon, pravo) fecijal, vojni glasnik. Fecijali so bili v Rimu dvajsetorica svečenikov, ki so reševali mednarodne zadeve (sklepanje miru, premirja, zavez, napoved vojne idr.). Vsakemu poslanstvu, ki je bilo navadno sestavljeno iz 4 fecijalov, je načeloval „pater patrātus“: fetiales legatos res repetitum mittebant quattuor Varr., foederum, pacis, belli, indutiarum oratores fetiales iudices sunto Lex ap. Ci., fetialis regem Tublum ita rogavit L., legatum fetialem genu perculit L. — Od tod adj. fētiālis -e, fecijalski: ius (pravo) f. Ci., Val. Max., iura Arn., Serv., f. caerimoniae (obredi) L.

fetttriefend premasten; fetttriefend sein kar cediti se od masti

fētus 3 (gl. fēlīx in prim. fēcundus, fētūra, fētus, -ūs)

1. noseča, oplojena, breja: puerpera Varr., canis Enn. fr., pecus, apes, vaccae V., volpes H., capra, pavo Col.

2. metaf. poln, napolnjen: terra feta frugibus Ci., machina feta armis, loca feta furentibus austris V., loca feta … ulvis, regio nec pomo feta nec uvis O., feta furore Megaera Sil. polna srditosti, od ihte drhteča, feta veneno … colla (serpentis) Sil., fetus Gradivo mentem Sil.; z gen.: fetae novales Martis Cl.; occ. ploden, rodoviten: terra Lucr., arvum O., palmites Col.

3. ki je (po)rodila, (po)vrgla, (s)kotila: Plin., feta Varr. (o ženski), f. lupa V., ursa O., medvedka z mladiči, ovis V., Col., ovca, bica, equa Col.; subst. fēta -ae, f samica, ki je skotila (povrgla), (živalska) mati: fetae nostrae Varr. graves fetae V. bice (= ovce), ki so se bile ubrejile, apes f. V. matice, fetarum partus Ap.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

ficek samostalnik
(denar) ▸ fitying, garasBil je brez ficka in s kupom dolgov. ▸ Nem volt egy fityingje sem és teli volt adósságokkal.
Od zavarovalnice ne bom dobil niti ficka. ▸ A biztosítótól egy fityinget sem kapok.

Fīculea -ae, f (ficus?) Fikúle(j)a, mestece na Sabinskem: L., Plin. Od tod subst. Fīculeātēs -um, m Fikulejci, fikulejski prebivalci: Varr. Adj. Fīculēnsis (Fīculuēnsis) fikulejski: via L.; subst.

1. Fīculēnsēs (Fīcolēnsēs) -ium, m Fikulejci (Fikolejci), fikulejski prebivalci: Plin.

2. Fīculēnse -is, n podeželsko posestvo pri Fikuleji: in Ficulensi Ci. ep.

fidei-committō -ere -mīsī -missum (= fideī [alicuius] committere) komu kaj na njegovo poštenost za koga tretjega zaupati, poveriti, od tod s poslednjo voljo (oporoko) določiti, odrediti, kot oporočno odredbo zapustiti, kaj za fidejkomis določiti, ustanoviti: Icti. — Od tod subst. pt. pf. fideicommissum -ī n fidejkomis, poverjenje, tj. oporočna odredba o predmetu, poverjenem dediču, da ga izroči tretjemu, ki ga po zakonu ne sme postaviti za dediča, npr. hčeri: Q., Suet., Icti., Amm.

Fīdēnae -ārum, f: Ci., L., H., Iuv., T. (Hist.), Suet., Fl., in Fīdēna -ae, f: V. (ki meri Fidēna), Plin., T. (Annal.), Sil. Fidéne, Fidéna, sabinski municipij ob Tiberi na severu od Rima. — Od tod adj. Fīdēnās -ātis, fidenski: bellum L. s Fidenci, lapidicinae Vitr. ager, tofus Plin.; subst. Fīdēnātēs -ium, m Fidenci, fidenski prebivalci: L., Plin., Fl.

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

fièvre [fjɛvr] féminin vročica, vročina, mrzlica; figuré mrzličnost, nemir; strast, strastnost; goreča želja, vnetost, pohlep

fièvre aphteuse slinavka, parkljevka
fièvre cérébrale vnetje možganov
fièvre des foins senena (senska) mrzlica
fièvre jaune rumena mrzlica
fièvre des marais močvirska mrzlica
fièvre de l'or pohlep po zlatu
fièvre des élections volilna mrzlica, mrzličnost
fièvre politique politična mrzličnost
fièvre de collectionner zbiralna strast
fièvre scarlatine škrlatinka
fièvre typhoïde tifus
accès masculin, poussée féminin de fièvre napad mrzlice
avoir la fièvre imeti vročino, vročico, mrzlico
brûler, grelotter, trembler de fièvre goreti, drgetati (šklepetati), tresti se od mrzlice
travailler avec fièvre, dans la fièvre mrzlično delati

figa samostalnik
1. (plod) ▸ füge
2. Ficus carica (drevo ali grm) ▸ füge, fügefa
3. (vrsta pričeske) ▸ kontyLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A haját a tarkóján tűzze kontyba, elöl pedig hagyja szabadon leomlani.
Dolge lase je imela zvite in spete v figo. ▸ Hosszú haját kontyba fűzte és feltűzte.

4. (iztrebek) ▸ lócitrom, ganéObvozil je konjske fige na cesti. ▸ Kikerülte az úton fekvő lócitromokat.
S pašnika moramo dnevno odstranjevati fige, še posebej, če je koncentracija konj na površino večja od optimalne. ▸ Naponta el kell távolítanunk a lócitromot a legelőről, különösen akkor, ha a lovak létszáma magasabb az optimálisnál.

figer [fiže] verbe transitif strditi; figuré okamniti, ohromiti, osupiti, sapo vzeti; verbe intransitif strditi se, strdeti

se figer strditi se, figuré odreveneti, ne se ganiti, obstati nepremičen, okamneti
figer un liquide strditi tekočino
le froid fige la graisse mraz strdi mast
l'épouvante le figea sur place od strahu se ni mogel ganiti
rester figé sur place nepremično obstati na mestu
sourire masculin figé leden, prisiljen smeh
la sauce a figé dans l'assiette omaka se je strdila na krožniku
mon sang se fige kri mi zastane (od strahu)
le soldat s'est figé au garde-à-vous vojak je obstal nepremično v pozoru
être figé dans quelque chose biti vkopan, ukoreninjen v čem

fight¹ [fait] samostalnik
boj, borba, bitka, spopad, dvoboj, mečevanje; prepir, pretep; tekma; bojevitost

pogovorno a dog fight borba v zraku
to give (ali make) a fight boriti se
to put up a good fight hrabro se boriti
running fight borba pred umikom
single fight dvoboj
to show fight pokazati pripravljenost za boj, pokazati zobe
sham fight manever, navidezna bitka
to make a fight of it pogumno se boriti
a tea fight velika čajanka
hand-to-hand fight pretep, boj na nož
there is no fight left in him je že od boja utrujen
there is fight in him yet še ni premagan
stand-up fight borba po vseh pravilih

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.

figūra -ae, f (fingere), pravzaprav „tvorba“, „oblikovanje“, od tod

1.
a) lik, oblika, slika: formae figure Ci. oblikovanje, forma nostra ceteraque figura Ci. formāī servare figuram Lucr. tellus … partim figuras rettulit antiquas, partim nova monstra creavit O.
b) lik (kot geom. t. t.): f. triquetra, quadrangula, f. rotunditatas aut proceritatis Plin.; metaf.
a) način, vrsta, kakovost, značaj: f. negotii Ci., pereundi (smrti) mille figurae O. capiendi figurae G. (Dig.) pridobitni načini, f. eius loci Amm.
b) kot ret. t. t. α) svojstvo: vocis Corn. servatque (vox) figuram Lucr. β) oblika govora, izraževanja: quasi figura dicendi Ci. hac tres figurae (orationis) Ci. Graeca f. Q. γ) govorna podoba, umetni obrat (= gr. τρόπος, σχῆμα): sententiis iisdem … tamquam figuris (converti orationem) Ci. dicta … per omnes figuras exponere Sen. rh. figuras dicendi captare Sen. ph. figuras variare Q., figurae orationis Q., Plin. iun., figurae liberiores Q., figurarum commenta Amm.; poseb. po(d)smeh, ironija: vir … , cuius per figuras sermo procederet Sen. ph.; prilika, alegorija: Macr. (Somn. Scip. 1, 2, 18); Sen. ph. (De benef. 2, 11, 3) cikanje, figuras in filium facere Q. meriti na, causidicorum figurae Suet. omemba; kot gram. t. t. (besedna) oblika: f. verbi, vocabulorum figurae Varr., figura verborum Q.

2. meton. zunanjost (vnanjost), podoba, postava: f. hominis Ci., portentum humanā figurā Ci. v človeški podobi, in muliebrem figuram formata Ci., homo venustā figurā N., bos figurā cervi C. jelenu podobno, f. alitis V., virginea Tib., gemina tauri iuvenisque f. O., se mentitis superos celasse figuris O.; f. oris Ter., corporis, signorum, caeli, mundi Ci., navium C., lapidis O., litterae X f. Cels., f. membrorum Amm.; occ. lepa zunanjost (vnanjost), lepa podoba (postava), lepota: f. fallax O., confisa figurae O., inque figurā capta dei nymphe est O.

3. podoba, kip(ec): f. fictilis Ci. glinena podoba, novis facile signatur cera figuris O., aliquot figuras exprimere Petr., figurae impressae Suet., ligneolae hominum figurae Ap.; occ.
a) prikazen, pojav, senca (umrlih): cum saepe figuras contuimur miras simulacraque luce carentum Lucr., morte obitā qualis fama est volitare figuras V.
b) (v pl.) atomske oblike, atomska telesca: tenues figurae, volubiles parvaeque figurae Lucr., effingere … illas Epicuri figuras Q.
c) kot fil. t. t. (= gr. ἰδέα) (pra)vzor: Sen. ph. (Ep. 67, 7).

figure¹ [fígə] samostalnik
postava; slika, risba; podoba, lik, kip; videz; vzorec, diagram; številka; znesek, cena; vloga; ugled; simbol; pesniška figura; plesna figura; sijaj; osebnost

to cut (ali make) a figure imeti vlogo, predstavljati, biti videti
figure of fun smešna oseba
double figures dvomestno število
at a low figure poceni
he is a figure above me je veliko boljši od mene
at a high figure drago
to keep one's figure ne se rediti
to cut no figure nič ne veljati
a man of figures, clever at figures dober računar
a poor hand at figures slab računar
what's the figure? koliko stane?, kakšen je račun?
person of figure ugledna oseba
a well developed figure lepa postava

fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
fil aérien vod nad zemljo
fil d'araignée nit pajčevine
fil de bois lesno vlakno
fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
fil à brocher nit za spenjanje
fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
fil à coudre sukanec
fil électrique električna žica
fil gros dreta
fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
fils de fer barbelés bodeča žica
fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
fil occupé žica pod napetostjo
fil à plomb grezilo
fil du rasoir rezilo britve
fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
fil retors sukanec
fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
fil de la vie nit življenja
fils de la Vierge pajčje niti
boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
brin masculin de fil nitka
coup masculin de fil telefonski pogovor
mince comme un fil tenek kot nit
réseau masculin de fil de fer žična ovira
téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
au fil de l'eau s tokom
au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
de droit fil v smeri vlaken blaga
de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
aller de droit fil naravnost proti cilju iti
avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
développer le fil odvijati žico
donner le fil nabrusiti
donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
(familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki

filière [-Ijɛr] féminin priprava za žičenje; priprava za izdelavo vzvojev na vijaku; figuré uradna, službena pot

passer par la filière iti po uradni poti
suivre la filière služiti od najnižje stopnje