Franja

plóskanje applause; applauding; clapping; acclamation

povzročiti plóskanje pri občinstvu gledališče to bring down the house

plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
plume (à) réservoir nalivno pero
la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
dessin masculin à la plume perorisba
homme masculin de plume pisatelj
léger comme une plume lahek kot pero
lit masculin de plume mehka postelja
longues plumes des ailes letalna peresa
nom masculin de plume pisateljsko ime
poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
trait masculin de plume poteza s peresom
écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
(populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga

plural, e, aux [plüral, ro] adjectif množinski, pluralen

vote masculin plural sistem glasovanja, pri katerem imajo nekateri glasovalci več glasov

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

pobeg [è] moški spol (-a …) die Flucht; načrtovana akcija: die Fluchtaktion; jetnikov iz zapora: der Ausbruch; živali iz ujetništva: die Entweichung, das Entlaufen
pravo pobeg s kraja nesreče die Unfallflucht, Fahrerflucht
pomagač pri pobegu der Fluchthelfer
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
nevarnost pobega die Fluchtgefahr

počásen lent, long, tardif, temporisateur, retardataire, peu hâtif, lambin

počasen delavec traînard moški spol
s počasnim korakom d'un pas lent
počasnih misli paresseux d'esprit
počasna vožnja vozil na natrpani cesti (familiarno) poussette ženski spol
biti počasen (pri delu) traînasser, lambiner, traîner à la besogne

poder* moči; smeti

poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?

podjetj|e [é] srednji spol (-a …) das Unternehmen, der Betrieb, die Firma (družinsko Familienbetrieb, Familienunternehmen, državno Staatsunternehmen, Staatsbetrieb, farmacevtsko Pharmaunternehmen, gradbeno Baubetrieb, Bauunternehmen, industrijsko Industrieunternehmen, izvozno Exportfirma, konkurenčno Konkurrenzbetrieb, Konkurrenzunternehmen, malo Kleinunternehmen, Kleinbetrieb, ki dela z izgubo Verlustbetrieb, [Zuschußbetrieb] Zuschussbetrieb, dobavitelj Lieferfirma, za rušenje Abbruchunternehmen, prevozno Transportunternehmen, Fuhrunternehmen, pridobitno Erwerbsunternehmen, ki razstavlja Ausstellerfirma, skupno Gemeinschaftsunternehmen, storitveno Dienstleistungsbetrieb, uvozno Importfirma)
komunalno podjetje der Kommunalbetrieb, das Versorgungsunternehmen, die Stadtwerke množina
javna podjetja die Gemeinwirtschaft
ekonomika podjetij die Betriebswirtschaftslehre
organizacija podjetij die Industriebetriebslehre
sedež podjetja die Niederlassung
objekti podjetja die Betriebsstätte
oblika podjetja die Unternehmensform
opustitev poslovanja podjetja die Geschäftsauflösung
politika podjetja die Unternehmenspolitik
vodstvo podjetja die Geschäftsführung, Geschäftsleitung, Unternehmensleitung
presegajoč okvire podjetja überbetrieblich
prevzem poslov podjetja die Geschäftsübernahme
v lasti podjetja betriebseigen
delež pri podjetju der Geschäftsanteil
vzdušje v podjetju das Betriebsklima

podlóga (blago) doublage moški spol , doublure ženski spol , dessous moški spol

krznena podloga (doublure de) fourrure ženski spol
podloga pri bluzi dessous de blouse

podnapis samostalnik
1. ponavadi v množini (pri filmu) ▸ felirat, filmfeliratJa, enkrat za spremembo mora tudi ameriško občinstvo brati podnapise. ▸ A változatosság kedvéért most az amerikai közönségnek kell filmfeliratokat olvasnia.

2. (komentar; naslov) ▸ képaláírás, feliratSopomenke: podnaslov

podnu predl. gl. podno: sjesti podnu postelje sesti pri postelji k nogam

podočnjak samostalnik
1. (temna lisa pod očesom) ▸ szemkarikaOd pomanjkanja spanja je imel podočnjake. ▸ Az alváshiánytól karikásak voltak a szemei.
Sopomenke: podočnik

2. ponavadi v množini (zob) ▸ szemfog
Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri samcih zrastejo v čekane. ▸ A sertések állandó növekedésben lévő szemfogakkal rendelkeznek, amelyek a hímeknél agyarakká nőnek.
Sopomenke: podočnik

podpís signature; signing

podpís žig stamp bearing a signature
lastnoročni podpís autograph
podpís po u listine after the signing of the deed
zavojica pri podpísu flourish
dati, predložiti v podpís to present (ali to submit) for signature
dati podpís in pečat to deliver under one's hand and seal
ponarediti podpís to forge a signature
umakniti, preklicati svoj podpís to withdraw one's signature

podpornik samostalnik
1. pogosto v množini, pogosto v političnem kontekstu (zagovornik) ▸ támogatóPred stavbo se je zbralo več sto njegovih podpornikov. ▸ Az épület előtt több száz támogatója gyűlt össze.
Sem velik podpornik ideje o generaciji brez tobaka. ▸ Nagy támogatója vagyok a dohányzás nélküli nemzedék ötletének.

2. (finančni pokrovitelj) ▸ támogatóMed podporniki muzeja sta režiserja Steven Spielberg in George Lucas. ▸ A múzeum támogatói között vannak Steven Spielberg és George Lucas rendezők.
Sam je predvsem skrbel za finančno plat, pridobival je podpornike in sponzorje. ▸ Elsősorban a pénzügyi oldalért, a támogatók és szponzorok toborzásáért voltam felelős.
Med športom in njegovimi podporniki je strog sponzorsko-komercialni odnos. ▸ A sport és a támogatói között szigorú szponzori-kereskedelmi kapcsolat áll fenn.

3. (kdor spodbuja ali navija) ▸ szurkoló, támogató
Vzeti šal podporniku tekmeca je bila že majhna navijaška zmaga. ▸ A sál elvétele a riválisok drukkerétől már apró szurkolói győzelmet jelentett számára.
Vse tekače in podpornike pa na Prešernovem trgu čaka tudi posebno presenečenje. ▸ A Prešeren téren különleges meglepetés vár minden futót és szurkolót.
Mama in oče sta moja največja podpornika. ▸ Anyukám és apukám a legnagyobb szurkolóim.
Strastna ljubezen mladih zaljubljencev ima številne podpornike in na koncu zmaga. ▸ A fiatal szerelmesek szenvedélyes szerelmének sok támogatója van, és végül győz.

4. (gradbeni element) ▸ támaszték, támasz, gyámKo so začeli rušiti zid, so se zrahljali leseni podporniki ostrešja, kar so delavci skušali utrditi. ▸ Amikor elkezdték bontani a falat, a tető fából készült gyámjai meglazultak, amit a munkások megpróbáltak kijavítani.Nevarne dele šole so za silo podprli s tramovi in jeklenimi podporniki. ▸ Az iskola veszélyes részeit egyelőre gerendákkal és acélgyámokkal támasztották meg.
Ko je z električnim vrtalnikom vrtal luknje, je popustil podpornik odra in se zazibal. ▸ Miközben elektromos fúróval fúrta a lyukakat, az állványzat tartószerkezete meglazult és megingott.

5. (kar ohranja določen položaj) ▸ merevítő, támasz
Ploščico s podpornikom za nos otrok nosi do operacije ustnice pri šestih mesecih starosti. ▸ Az orrlemezt és a merevítőt a gyermek a 6 hónapos korban elvégzett ajakműtétig viseli.
Iz kosti so dolgo časa izdelovali podpornike za nedrčke in krila. ▸ Sokáig csontokból készítették a melltartótartók és a szoknyák merevítőelemeit.
Naslonjalo za hrbet je bilo oblikovano kot srp, podpornik za noge pa kot kladivo. ▸ A háttámla sarló, a lábtámasz pedig kalapács alakú volt.

6. (o računalniškem sistemu) ▸ támogató
Med podpornike Linuxa se je nedavno uvrstil tudi Adobe. ▸ Az Adobe nemrég csatlakozott a Linux támogatóinak sorához.

podpórnik (kol ob drevesu) tuteur moški spol ; soutien moški spol , soutènement moški spol ; (oseba) protecteur moški spol , bienfaiteur moški spol , mécène moški spol

podpornik pri strešni gredi jambe ženski spol de force

podrézati (-am) perf.

1. stuzzicare; spingere

2. pungolare, sollecitare, spronare;
če se noče učiti, ga je treba malo podrezati se non vuole studiare, bisogna spronarvelo
pren. podrezati (pri kom) impegnarsi (presso qcn.) per, adoperarsi per

podróbnost détail moški spol

podrobnosti v dejanjih kake osebe les faits et gestes de quelqu'un
v najmanjših podrobnostih dans les moindres détails
ne omenjati podrobnosti passer sur les détails
zadrževati, zamujati se pri podrobnostih s'attarder aux détails
ne da bi se spuščal v podrobnosti sans entrer dans les détails, sans descendre dans le détail

podrsávati traîner

podrsavati z nogami pri hoji traîner les pieds