Franja

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

lūnāticus 3 (lūna)

1. na Luni živeč: homines Lact.

2. lunini meni podvržen
a) (o osebah) božjasten, padavičen: Ap. h., Isid., Acr., Vulg., muncipium Paul. (Dig.).
b) (o stvareh) = mesečen, mesečni slepoti podvržen = občasni slepoti podvržen, ob lunini svetlobi slep: oculus P. Veg.

lunin koledar stalna zveza
astronomija (o gibanju Lune) ▸ holdnaptár

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

lurcō² (star. lurchō: Ap., Serv., Prob.) -ōnis, m (morda izpeljano iz *lurgicos in sor. z gr. λάρυγξ, gen. λάρυγγος grlo, žrelo (iz *(s)lōg-); ljudska etim. izpeljuje besedo iz lūra meh; ni pa ugotovljeno, ali je v prvem zlogu ŭ ali ū) požeruh, požrešnež, požrešnik, žerec, snedež, sneduh, hrustalo, samopašnež, samopašnik; poseb. kot psovka: Luc. ap. Non., Suet., lurco edax Pl.; v obscenem pomenu o pohotnežu: sic praeco lurchonem tractabat dicacule Ap. — Kot priimek Lurcō -ōnis Lúrkon: M. Aufidius Lurcō Mark Avfidij Lurkon, ki je prvi gojil pave: Ci. ep., Varr., Plin. (morda tudi H., Sat. 2, 424). Od tod adj. Lurcōniānus 3 Lúrkonov, lurkónski: Lurconiana condimenta Tert.

lūstrātor -ōris, m (lūstrō -āre2) „ prepotovalec“ = potovalec (popotnik), obhodnik: orbis Ap. (o Herkulu).

lūstrō² -āre -āvī -ātum (lūstrum2)

1. s spravno daritvijo očistiti (očišč(ev)ati): agrum Ca., exercitum Ci., L., Auct. b. Afr., populum Ci., lustranda colonia abeo, qui deducit Ci., l. Capitolium, classem, urbem L., lustratus et expiatus sacro L., purā undā spargens lustravit viros V., l. aras V., oves O., corpus divino odore O., terque senem flammā, ter aquā, ter sulphure lustrat O., ipseque te circum lustravi sulfure puro Tib., me lustravit taedis Tib., placet exercitum patrio more lustrari Cu., meminerit non nisi religiosā purificatione lustratos accedere ad templa debere Mart. (8, Praefat.); z dat.: lustrari Iovi V. očiščevati se Jupitru na čast = Jupitru darovati spravno daritev.

2. (ker je bil z očiščevalno ali spravno daritvijo združen pregled vojske in celo vsega naroda) pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si), potem sploh motriti, opazovati: exercitum Ci. ep., Hirt., L., T., Aur., Anchises … convalle virenti inclusas animas superumque ad lumen ituras lustrabat V., vestigia l. V., os oculosque loquentis … et totum lustrabat lumine (z očmi) corpus V., l. oculis campos Lucan., immania membra lustrabat visu Sil.

3. metaf.
a) prepotovati, potovati po čem, prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepluti, pluti po čem: Aegyptum, terras Ci., stella Martis … eundem lustrat orbem Ci., quando luna lustrato suo cursu solem consecuta est Ci., dumque omnia lustrat eundo O., l. arva, extrema Libyae V., muros equo V. objezditi, lustrandum navibus aequor V., l. caerula puppe Sil., flumina navigiis Plin. iun.; pesn. in poklas. obiti (obhajati), obda(ja)ti, obleteti (obletavati): lustrantque (sc. regem) choreis V. plešejo okoli, l. agros V. v slovesnem sprevodu hoditi okoli, lustratis signis Suet. (o orlu) potem ko je obletel bojna znamenja; lustratis levi tactu oculis Plin. z lahnim dotikom oči; pren. kaj presta(ja)ti, (pre)trpeti, prebi(ja)ti se skozi kaj, vzeti (jemati) nase kaj, podvreči se čemu: multa alia Ci. poet., incerta pericula V.
b) premisliti (premišljevati), pomisliti (pomišljati), razmisliti (razmišljevati), pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), razb(i)rati (v duhu, srcu): animo non has maximas artīs Ci., omnia ratione animoque Ci.

lūstrum² -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).

lutulentus 3 (lŭtum)

1. poln blata, blaten, blatnat, blatast, umazan: caenum Pl., lutulenta sus H., Lact., animal (= sus) Lact., caprile quo minus sit uliginosum ac lutulentum Varr., amnis O., diluvio tellus lutulenta recenti O., aut lutulentus agis brumali tempore cursus O., humus erat lutulenta vino Ci. fr., qui solet et vexat lutulenta balnea turba Iuv., lutulentam terram Col., aqua Ap.; occ. s čim namazan, premazan: palaestra Mart.

2. metaf.
a) (moralno) umazan = grd, ogaben, gnusen, odvraten: scio ego, multos iam lucrum lutulentos homines reddidit Pl., persona illa lutulenta impura invisa in huius moribus natura vitaque est expressa Ci., pauci ista tua lutulenta vitia noramus Ci.; v komp.: illius domino non lutum est lutulentius Pl.
b) (o slogu) blaten = nečist, moten, kalen, nejasen (naspr. purus): Lucilius (= Lucilijev slog) fluit lutulentus H. — Adv. lutulentē nečisto: Non.

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

lūxuriō -āre -āvī -ātum in lūxurior -ārī -ātus sum (lūxuria)

1. (o rastl. in zemlji) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): seges in pingui luxuriabit humo O., luxuriat Phrygio sanguine pinguis humus O., ager adsidua luxuriabat aqua O., perniciose luxuriat (sc. vitis) Plin.; pren.: haec laetitia luxuriat nobis et vana evadit L. se bujno razraste in izniči (splava po vodi), ingenium luxurians Plin., luxuriantia compescere H. ali astringere Q. bujne poganjke obrezati.

2. metaf.
a) bujno poln biti, pokati od česa, nabrekniti (nabrekati) od česa, nape(nja)ti se, narasti (naraščati), obilovati s čim: luxuriatque toris animosum pectus (sc. equi) V., adiectoque cavae supplentur corpore rugae, membraque luxuriant (sc. Aesonis) O. kipijo od bujnega obilja, deliciis luxuriare novis O.
b) (o živalih) objesten, razposajen, vesel biti, (objestno) skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), skakljati: ut ... serpens ... luxuriare solet O., ludit et in pratis luxuriatque pecus O., equus luxurians V. poskočen, leo luxurians Val. Fl.; tako tudi: ventus luxurians Ap.
c) (o človeku) preda(ja)ti se prešernosti (razposajenosti, razbrzdanosti), biti nezmeren, razuzdan, prekoračiti (prekoračevati) mejo dovoljenega, pretira(va)ti, zaiti (zahajati) predaleč, izpriditi se, sprevreči (sprevračati) se, izroditi (izrojevati) se, v razkošju (razvratno, razuzdano) živeti, naslajati se, uživati: luxuriant animi rebus secundis O., ne luxuriarent otio animi, quos metus hostium disciplinaque militaris continuerat L., vereor, ne haec laetitia luxuriet L. da bi nam udarilo v glavo, laeta enim principia magistratus eius nimis luxuriavere L., nimiā gloriā luxuriat ingenium L., Capua luxurians felicitate Ci., luxuriantem habitum obicis filio Sen. rh. potratnost (bahatost) v oblačenju, gizdavost.

lūxurior -ārī -ātus sum (soobl. = lūxuriō)

1. (o rastl.) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): si (sc. vitis) nimis luxuriabitur Col., cacumina virgarum, ne luxurientur, demutilato Col.

2. metaf. od veselja biti objesten, preda(ja)ti se prešernosti, izpriditi se: sanguine multo luxuriata fames Stat., ut aliquot ex his luxuriatos (sc. esse) incredibile videretur Iust., sit semel illa (sc. littera) meo luxuriata malo O.

lūxuriōsus 3, adv. -ē (lūxuria)

1. (o rastl.) bujen, bohoten: frumenta Ci., seges O., vitis Col. ki žene preveč v veje, pabula Plin.

2. metaf.
a) objesten, prešeren, razposajen: amor O., laetitia L., dictum luxuriosissimum Col., ne haec laetitia nimis luxuriose eveniat Ca. da se ... ne sprevrže v objestnost.
b) razkošen, razuzdan, razvraten, razpašen, razbrzdan, ne(o)brzdan, nasladen, pohoten, potraten, razsipen: homo Ci., nihil luxuriosius (sc. homine illo) Ci., luxuriosi ita vivunt, ut persequantur cuiusque modi voluptates Ci., luxuriosus, dissolutus, libidinosus N., otio luxurioso esse S. lenobno se vdajati razkošju, in civitate atque etiam domo diti ac luxuriosa L., l. cena Sen. rh., l. convivium Q., l. convivia Iust., luxuriose vivere Ci., N., luxuriosius epulari N., luxuriosius fercula struere Col., luxuriosissime bibere Aug.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

macchia² f bot. makija:
darsi alla macchia pren. oditi v partizane, v ilegalo
libro stampato alla macchia ilegalno tiskana knjiga, knjiga, natisnjena brez podatkov o izdajatelju

macer¹ -cra -crum (iz *makros, indoev. *məkrós; prim. gr. μακρός dolg, μῆκος dolgost, dolžina, stvnem. magar = nem. mager, lat. maceō, macies)

1. (o človeku in živini, vselej z grajalnim pomenom) suh, slok, medel, mršav, tanek, droben, upadel (naspr. pinguis, opimus): Varr., Q., Pr., Gell. idr., taurus V., mustela, turdi H., macerrimae corporis partes Sen. ph.

2. (o stvareh, poseb. o zemljišču, prsti) pust, izmolzen, neroden, nerodoviten, neploden, jalov, slab: solum exile et macrum Ci., macris aut aridis locis Col., ager macrior Ca., Varr., vitis macrior, humus macerrima, vineae macerrimae, stirpes macerrimae Col.; pesn.: libellus Mart. droben; metaf. medel od žalosti: si me palma negata macrum, donata reducit opimum H.

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

macēscō -ere (incoh. k macēre) (o človeku in živini) (s)hujšati, (o)mršaveti, (z)medleti, (o)slabeti: Varr., Pl.; (o rastlinah) (z)medleti, (o)véniti, (o)veneti: Varr.; (o zemljišču) postati (postajati) pust, siromašeti: Col.

macesnov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ vörösfenyő
2. (izdelan iz macesnovega lesa) ▸ vörösfenyőfa, vörösfenyő