Franja

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu

pénétrer [-tre] verbe transitif prodreti, vdreti, prežeti; vstopiti (quelque chose v kaj); spoznati, spregledati (quelqu'un koga); doumeti; verbe intransitif prodreti, priti (jusqu'à do)

se pénétrer de quelque chose zelo si k srcu vzeti; globoko se prepričati o čem
pénétrer le cœur globoko ganiti srce
pénétrer les intentions de quelqu'un spregledati, spoznati namene kake osebe
je me suis pénétré de cette vérité globoko sem se prepričal o tej resnici
j'ai fini par pénétrer le sens de ses paroles končno sem doumel pomen njegovih besed

pénitentiel, le [-tɑ̃sjɛl] adjectif spokorniški

penitus, adv. (penes)

1. globoko v notranjost, globoko noter, globoko v kaj, v samo sredo (središče): C., T., Plin. iun., Cels. idr., p. in Thraciam se abdidit N. je prodrl globoko v Tracijo in se je tam skril, ales in nubila fugit V., inclusum p. in venis Ci., argentum p. abditum Ci., gladium p. abdere Sen. rh. potisniti globoko v srce; ablativno: p. susupiria trahere O. iz globočine, globoko vdihniti (vzdihovati).

2. (na) daleč, v dalj(avo): cavas Atreis p. mittetur ad undas Cat., p. sonantes scopuli V., terrae p. penitusque iacentes O. (podvojitev nam. stopnjevanja), Britanni p. urbe divisi V.

3. metaf.
a) globoko, do dna (korena), natančno: ea p. animis nostris mandate Ci., p. perspicere, introspicere, nosse, videre Ci., amor p. insitus Ci., p. infixus amor T.
b) docela, dočista, popolnoma, povsem, skrajno: Eutr., Etruscos p. contemnit Ci., p. diffidere, se perdere, amittere disciplinam Ci.; v okrepitev komp. in superl. = longe: p. crudelior Pr. precej bolj krut, p. Romano nomini infestissimus Vell. kolikor le mogoče sovražno razpoložen.
c) srčno, iz (vsega) srca, živo: rogare Ci. ep., dilecta p. Iovi H., p. reformidare T. (Dial.).

penna f

1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan

2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci

3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti

4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat

5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)

6. kljun (pri kladivu)

7. pero (pri puščici)

8. glasba trzalica, plektron

9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pennēllo¹ m

1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben

2. hidravl. škarpa, obrežni zid

3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek

penny [péni] samostalnik (množina pennies, pence)
peni (angleški drobiž, 1/100 funta)
ameriško cent (kovanec)
figurativno majhna vsota, denar

in for a penny, in for a pound kdor reče A, mora reči tudi B; začeto delo je treba končati
to make a penny zaslužiti denar
to spend a penny iti na stranišče
he hasn't a penny to bless himself with nima niti beliča
a pretty penny čedna vsota denarja
take care of the pence and the pounds will take care of themselves kamen na kamen palača
to turn an honest penny zaslužiti denar s priložnostnim delom
in pennies s posameznimi kovanci po 1 peni
a penny for your thoughts če bi le vedel, kaj misliš
a penny plain and twopence coloured posmeh cenenemu blišču
a penny soul never came to twopence malenkosten človek nikoli ne uspe
penny number zvezek romana v nadaljevanjih
in penny numbers po malem
zgodovina Peter's penny letni davek za papeža; prispevek za dobrodelne in cerkvene namene

pensamiento moški spol misel, temeljna ideja; rek; namera, naklep; slikarska skica; rastlinstvo mačeha; sum, sumnja

la dama de sus pensamientos ideal njegove ljubezni
en un pensamiento v hipu, v trenutku
ni por pensamiento niti v sanjah ne
no le pasó por el pensamiento ni mu prišlo na pamet
los pensamientos son libres misli so svobodne

pentola f

1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan

pēnūria -ae, f (prim. paene) pomanjkanje, primanjkovanje, stiska (naspr. cōpia); le z objektnim gen.: Ter., Col., Plin. idr., argenti L., omnium rerum L., aquarum S., liberorum S., victus H., cibi Lucr. ali edendi V. jedi, hrane, sapientium civium bonorumque Ci., interierunt virorum penuriā Ci., agrorum Plin. iun., laudis Ap., penuria discipulorum Hier., temporis Cass.

penzoloni avv.
penzoloni, a penzoloni gugaje se, viseč:
starsene penzoloni con le braccia lungo i fianchi držati roke mlahavo ob bokih

Pepa ženski spol Pepca, Jožica

¡viva la Pepa! le korajžno! (zlasti ironično)

pepél cendre(s) ženski spol (množine) ; (figurativno posmrtni ostanki) poussière ženski spol

fin pepel cendres folles, escarbille ženski spol
lesni pepel cendre(s) de bois
premogov pepel fraisil moški spol
poln pepela cendreux
radioaktivni pepel cendres radioactives
žara s pepelom urne ženski spol cinéraire
delati pokoro v raševini s pepelom na glavi (religija) faire pénitence avec le sac et la cendre
spremeniti v pepel réduire (ali mettre) en cendres
tleti pod pepelom (figurativno) couver sous la cendre

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

percer [pɛrse] verbe transitif, verbe intransitif predreti (se), prebiti, prevrtati, preluknjati; prebosti; vdreti v; navrtati, odpreti (sod); figuré prizadeti, pretresti; presuniti, trgati (srcé); spregledati, dognati, priti do dna, razkriti; pojaviti se, pokazati se, priti na dan, pot si utreti (la foule v množici)

à percer les oreilles, le ciel, l'air oglušujoče
machine féminin à percer vrtalni stroj, vrtalo
maison féminin bien percée hiša z velikimi okni
percer d'une balle prestreliti
percer ses dents dobi(va)ti zobe
percer un pays napraviti ceste po deželi
percer à jour (un secret) odkriti (skrivnost)
l'abcès a percé tvor se je predrl
(figuré) les os lui percent la peau (on) je zelo mišav, suh
cœur percé d'une flèche s strelico predrto srce (simbol ljubezni)

percher [pɛrše] verbe intransitif sesti (na vejo, na gred) (o ptičih)

être perché čepeti, sedeti (o ptičih); familier (visoko) stanovati, se nahajati; verbe transitif postaviti na vzvišeno mesto
percher le vase sur l'armoire postaviti vazo na omaro
se percher biti, čepeti na visokem mestu, zlesti na visoko mesto
se percher sur le parapet de la terrasse zlesti na ograjo pri terasi

perdant, e [pɛrdɑ̃, t] adjectif izgubljajoč; masculin, féminin gubitnik, -ica, oseba, ki je izgubila; masculin, marine upadajoča oseka

numéro masculin perdant številka, ki ni ničesar zadela
il a été le gros perdant dans cette affaire on je največ izgubil pri tej stvari, zadevi

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.