Franja

opozícija (-e) f

1. polit. opposizione; partiti d'opposizione:
parlamentarna, zunajparlamentarna opozicija opposizione parlamentare, extraparlamentare

2. (nasprotovanje) opposizione, disaccordo

3. astr. opposizione:
konjunkcija in opozicija congiunzione e opposizione

4. lingv. opposizione

opportun, e [ɔpɔrtœ̃, -ün] adjectif primeren, prikladen, smotrn, ugoden; pravočasen

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

opposant, e [-zɑ̃, t] adjectif nasprotujoč, nasproten; masculin nasprotnik, oponent, opozicionalec, član opozicije

les opposants au régime nasprotniki režima

opposé, e [ɔpɔze] adjectif nasproti ležeč ali postavljen, nasproten; masculin nasprotje

angle masculin opposé protikot
opposé à quelque chose nasproten, nenaklonjen čemu
à l'opposé de nasprotno, v nasprotju z, za razliko od

oppressant, e [ɔprɛsɑ̃, t] adjectif tlačeč, dušeč, tesnoben

chaleur féminin oppressante dušeča vročina
des souvenirs oppressants tesnobni spomini

opprimé, e [ɔprime] adjectif tlačen, zatiran

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

óptičen (-čna -o) adj. ottico:
optična os asse ottica
optične naprave strumenti ottici
optično iskalo mirino
optično in akustično zaznavanje percezione ottica e acustica
optična prevara illusione ottica

optimal, e, aux [ɔptimal, mo] adjectif optimalen, najboljši, najbolj primeren ali ustrezen

opulent, e [-lɑ̃, t] adjectif zelo bogat; obilen; bujen, bohoten

famille féminin opulente zelo bogata družina
poitrine féminin opulente bujne prsi

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

ora¹ f

1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas

2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči

3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)

ora²

A) avv.

1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi

2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

B) cong.

1. pa (adverzativno)

2. tedaj, no, in

oral, e, aux [ɔral, ro] adjectif usten; masculin ustni izpit

cavité féminin orale ustna votlina
examen masculin oral ustni izpit
les dates des oraux sont déjà publiées datumi ustnih izpitov so že objavljeni
tradition féminin orale ustno izročilo
voyelle féminin orale ustni samoglasnik

orangé, e [ɔrɑ̃že] adjectif oranžast, oranžne barve; masculin oranžna barva

orant, e [ɔrɑ̃, t] masculin, féminin oseba (predstavljena) v molitvi (klečé in sklenjenih rok)

oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

1. agr. arare:
orati in branati arare ed erpicare
pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

2. ekst. solcare:
ladja orje ocean la nave solca l'oceano

3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano

ōrātōrius 3, adv. -ē (ōrātor)

1. govorniški: Q., Corn., Aug., Lact. idr., vis, ingenium Ci., pulchre et oratorie (naspr. comice, tragice) dicere Ci.

2. molitven; od tod subst.
a) ōrātōrium -iī, n (sc. aedificium ali templum) molilnica: Eccl.
b) ōrātōria -ae, f (sc. ars) govorstvo, govorništvo: Q.

orbiculātim, adv. (orbiculātus) v krogih, krogoma: sed quibus cervix, e multis vertebratisque orbiculatim ossibus flexilis ad circumspectum articulorum nodis iungitur Plin., aut enim accedit priorsum aut retrorsum recedit, aut in dexteram laevamve devertitur, aut sursum promovet aut deorsum, aut orbiculatim rotatur Macr.