Franja

duecēnto

A) agg. dvesto:
correre i duecento metri šport teči dvesto metrov
siamo arrivati a pagina duecento prišli smo do dvestote strani
l'anno duecento d. C. leta dvesto po n.š.

B) m

1. dvesto:
il Consiglio dei Duecento hist. svet dvestotih

2. trinajsto stoletje:
un castello del duecento grad iz trinajstega stoletja

3. umet., lit.
il Duecento duecento

4. pl. šport dvesto metrov (v atletiki, plavanju):
correre i duecento teči dvesto metrov

duften vonjati, dišati; nach etwas duften dišati po (es duftet nach Rosen diši po vrtnicah) ; figurativ ironisch smrdeti

duh¹ moški spol (-a, ni množine) (vonj) der Geruch, -geruch (po smodu Brandgeruch)
brez duha geruchlos
dejstvo, da je brez duha die Geruchlosigkeit
imeti duh po prismojenem angebrannt riechen
brez duha in sluha spurlos
ne duha ne sluha keine Spur

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dȕh dùha m, mn. dùhovi dùhōvā in dùsi dúhā
1. duh, duša: tijelo, telo bez -a; ispustiti duh umreti; predati duh svoj Gospodu
2. duh, um: velik -om velik po duhu, po umu
3. smisel, duh: duh zakona; to je u -u onoga vremena
4. duh, privid: prizivati -ove klicati duhove; šumski -ovi; zli duh
5. duh, pogum: klonuti -om, pasti -om; poletjeti, uzletjeti -om

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
klicati duhove évoquer les esprits
ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
duh po potu odeur ženski spol
de sueur
prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

duhtéti to have a fragrant (ali pleasant, sweet) smell; to be fragrant (ali scented ali perfumed); to smell sweet

duhtéti po to be redolent of
duhtelo je po lipovem cvetu there was a scent of lime blossom in the air

dulcēdō -inis, f (dulcis)

1. sladkost, sladkoba: Macr., aquarum Lucr., frugum et vini L., vini Plin., sanguinis O., nimia mellis Ap.

2. pren.
a) sladkost, slast, milina, prijetnost: Vitr., gloriae, orationis, iracundiae Ci., irae, agrariae legis L., amoris V., vocis O. blagoglasje, doctae linguae (zgovornega jezika) O., avium Corn. milo ptičje petje, cantūs Ap., carminum Vell., Ap.;
b) abs.: cum omnes sensus dulcedine omni … moverentur Ci., fructum dulcedinis capere Lucr., dulcedine laetus V.

3. occ.
a) duševna sla, mik do česa, po čem, poželenje: Cels., Plin., plebeios creandi L., praedandi L., praedae Iust., bibendi Cu., perpotandi pervigilandique insana d. Cu., d. caedum Sil. tecum loquendi Plin. iun.
b) telesna sla, mik: quae naturā bona sunt, quia dulcedine hac … carent, non cernunt satis Ci., d. faucium Sen. ph., perniciosa illa d. intus cohibita Ap.; kot bolezen = srbečica, srab: P. Veg., Aus.; od tod met.: hinientium dulcedines Laevius ap. Ap. = hippomanes 1.

Dūlichium -iī, n (Δουλῖχιον) Dulihij, otok v Jonskem morju jugovzhodno od Itake ob obali Akarnanije pred izlivom reke Aheloja; po mitu del Odisejevega kraljestva: V., O., Mel., Plin. — Soobl. Dūlichia -ae, f Dulihija: Pr. — Od tod adj. Dūlichius 3 dulihijski, pesn. tudi Odisejev: rates V. Odisejeve, manus, portus O., dux (= Ulixes) O., vertex (sc. Ulixis) O., palatum O. Odisejevih tovarišev, Irus Pr., Zacynthus Sil. ki mu je vladal Odisej, od tod nepotes Dulichii Stat. = Zakintčani, ki so v Sagunt prepeljali naselnike; Dulichii proci Stat. = Penelopini snubci, ora regis Dulichii (= Ulixis) Stat., Dulichiis lupis (= Ulixis sociis in lupos mutatis) Stat.

dum (osnovna obl. *dom iz zaimkove osnove do; dum tedaj)

I. adv. kot naslonka

1. še: nondum Ci., V. ali hauddum L. še ne, necdum L. ali nequedum Ci. in še ne, nihildum Ci., L. še nič, nullusdum, nulladum, nullumdum Ci. še noben, še nobena, še nobeno, vixdum Ci. komaj še, nēdum nikakor ne.

2. za imp. in interj. = vendar, no: adesdum Ter. ostani vendar še tu, abidum, cedodum, dicdum, facitodum Ter., ehodum Ter. poslušaj vendar, circumspicedum, iubedum, memoradum, tacedum, tangedum Pl., manedum Pl., Ter., Plin. iun., agedum Pl., Ter., Ci., L. idr. ali agitedum L.

3. s quī: quīdum? Ter. kako vendar?

4. = tedaj v zvezi s prīmum: prīmumdum.

II. conj.

1. v temporalnih stavkih, klas. z indikativom, v odvisnem govoru in notranje odvisnih stavkih s konjunktivom;
a) (označuje le istodobnost dveh dejanj) medtem ko, vtem ko, ko: dum moliuntur, tum conantur, annus est Ter., petam a vobis, ut me, dum de his singulis disputo iudiciis, attente audiatis Ci., dum tu sectaris apros, ego retia servo V. (prim. H. Epist. II, 1, 190). V pripovedovanju α) z ind. praesentis historici: haec dum Romae geruntur, Quinctius interea … de saltu … a servis communibus vi detruditur Ci., dum haec in his locis geruntur, Cassivellaunus nuntios mittit C., dum ea conquiruntur et conferuntur, … hominum milia VI … ad Rhenum … contenderunt C., dum haec apud Hellespontum geruntur, Perdiccas interficitur N., dum ea Romani parant consultantque, iam Saguntum oppugnabatur L., dum obequitat moenibus, sagittā ictus cepit tamen oppidum Cu. β) z ind. pf.: qui (Murena) … , dum … in hunc ascendere gradum dignitatis conatus est, venit in periculum, ne … Ci., dum imperium munire studuit, nulli pepercit N. Z ind. impf. klas. označuje le trajanje in ponavljajoče se dejanje: dum is in aliis rebus erat occupatus, … erant interea, qui suis vulneribus mederentur Ci., quae divina res dum conficiebatur, quaesivit a me, … N., dum haec in Apulia gerebantur, altero exercitu Samnites … urbem non tenuerunt L. Po L. se dum v pripovedovanju veže z indikativom in konjunktivom impf.: dum ea in Samnio gerebantur, Romanis in Etruria bellum concitur L., dum intentus in eum se rex totus averteret, alter elatam securim in caput deiecit L. Redko se veže z ind. plpf.: dum oculos animosque hostium certamen averterat, capitur murus L. V odvisnem govoru in notranje odvisnih (finalnih) stavkih stoji konjunktiv: ne consul Catilina fieret, dum tu accusationem comparares Ci., eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit principes N., conspici, dum tale facinus faceret, properabat S., dum alii Vespasianum, alii Vitellium foveant, patere locum adversus utrumque T.; izjemoma stoji v tem primeru tudi ind. (pr.): id te sollerti furtim, dum traditur, astu subposita cepisse manu O., Piso oravit, ut traditis armis maneret in castello, dum Caesar … consulitur T.; (prim. T. Annal. XIII, 15).
b) (z ind. vseh časov označuje istodobnost in sočasnost dveh dejanj) dokler = tako dolgo, kakor: hoc feci, dum licuit Ci., quem tamen esse natum … haec civitas, dum erit, laetabitur Ci., dum civitas erit, iudicia fient Ci., fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lycurgi leges vigebant Ci., dum longius aberant Galli, plus multitudine telorum proficiebant C., Numidae tantum modo remorati; dum in elephantis auxilium putant (praesens historicum) S., dum res sinit, tua corrige vota O. (prim. V. Aen. I, 607); pesn.: dum loquor, amplexa est terra artus O. ne dlje, kakor to pripovedujem.
c) α) (če se izraža samo časovno razmerje, se veže z ind.) dokler ne: ego opperior, dum ista cognosco Ci. ep., ea mansit in condicione … usque ad eum finem, dum iudices reiecti sunt Ci., Tityre, dum redeo … , pasce capellas V., moenia ponet, tertia dum Latio regnantem viderit aetas V.; s historičnim prezentom: tantum ibi moratus, dum milites ad praedam discurrunt L., dum venit, cantat avenis O. β) (če je dejanje nameravano ali pričakovano, stoji konjunktiv) dokler ne bi, da bi medtem: ut spatium intercedere posset, dum milites … convenirent C., Caesar non exspectandum sibi statuit, dum … in Santonos Helvetii pervenirent C., differant in tempus aliud, dum defervescat ira Ci., multa quoque et bello passus, dum conderet urbem V. dokler ni (kakor je nameraval) ustanovil mesta, quippe qui moram temporis quaererent, dum Hannibal in Africam traiceret L.

2. (kot pogojna članica v kondicionalnih želelnih stavkih) če le, da le, samo če, samo da, s konjunktivom (pogosto se krepi z modo, dum modo, dummodo): Kom. idr., oderint, dum metuant Acc. ap. Ci., Sen. ph., Suet., licet lascivire, dum nihil metuans Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet, dum de patris morte quaereretur Ci., decere illos reliquum laborem aequo animo pati, dum pro civibus suis … poenas caperent S., dum patiar modo Ter., magno me metu liberabis, dum modo inter me atque te murus intersit Ci.; tudi brez glagola: ea … sequentes tantum modo, … dum sine adsensu Ci., parĕre intacto, dummodo casta, viro O., quomodo et similitudine, dum brevi, … utemur interim Q.; dum ne če le ne, da le ne, samo da ne: Kom., Ca., Ci. ep., Cosanis … mille (coloni) adscribi iussi, dum ne quis in eo numero esset, qui … L., unum elige, dum ne sit in omnibus unus O., patiare licet, dum ne contempta relinquar O.; v istem pomenu tudi dummodo ne: recte genus hoc numerorum, dummodo ne continui sint, in orationis laude ponitur Ci.

dúo moški spol duet

a dúo po dva, v dvoje, hkrati

duplex -icis, abl. sg. -ī in (pesn. tudi) -e, n pl. -ia -ium, adv. dupliciter (prim. gr. δίπλαξ dvogub)

1. dvogub(en), dvakraten, dvodelen: d. amictus V. ali pannus H. ki se ogrne v dveh plasteh, spina V. dvodelna hrbtenica = široka, tako da se zdi dvojna, cum duplice ficu H. z razcepljeno in posušeno smokvo, duplices tabellae O., Suet. dvodelna pisalna deščica.

2. dvojen, dvojnat: clavi Ca. dvojne moči (gen. sg.), duplici amiculo circumdatus N. ogrnjen v plašč iz dvojne tkanine (ali po drugih: v plašč, ki se ogrne v dveh plasteh), reliqua pars accusationis duplex Ci. se deli na dvoje, duplex rei publicae dedecus Ci., quaestus duplex unius missionis Ci., d. murus C., fossa C. dvojen jarek, dva jarka, duplici dentalia dorso V., d. ius H. iz več sestavin pripravljena omaka, d. iudicium Q. iz dveh zborov, d. leges Q. iz dveh delov sestoječi, dupliciter homines deiciuntur Ci. ep., dupliciter delectatus sum tuis litteris Ci. ep., confertae nubes umentia mittere certant dupliciter Lucr.; pesn. (o dveh stvareh, ki stojita skupaj) = oba, obe: duplices tendens ad sidera palmas V.

3. = duplus dvojen, dvakraten, dvakrat tolik(šen), še enkrat toliko: stipendium C., frumentum L. dvojni obrok žita, fenus Pr., mercedes Q., duplicia ferramenta, quam numerus servorum exigit Plin.; subst. duplex -icis, n dvojina = dvakrat toliko, še enkrat toliko: ego post tibi reddam duplex Pl., duplex centurioni dedit L.

4. pren.
a) (o osebah) dvoličen = hinavski, lokav, zvit: cursus duplicis … Ulixei H., Amathusia Cat.
b) (o besedah) dvoumen: verba dubia et quasi duplicia Q.

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

durchschmecken čutiti, okusiti; etwas schmeckt durch prevladuje nad drugimi okusi; (der Reihe nach schmecken) pokušati vse po vrsti

durchtasten: sich durchtasten tipaje hoditi/iti po

duro krepko, čvrsto

¡dale duro, duro con él! le po njem!
¡duro (ahí)! le daj(te)! nobenih obzirov!

durstig žejen; durstig nach figurativ hlepeč po

dūrus 3, adv. dūrē in (predklas. in pesn.) dūriter (osnovni pomen „močan ko drevo“, prim. gr. δόρυ les, drog, kopje,δρῦς drevo, hrast, δρῡμός gozd, hrastje, lat. larix [nam. darix], dūrāre, dūritia, sl. drevo, drva)

— I. trd na otip in videz: corium attactu non asperum ac durum Varr., pellis Lucr., V., ferrum Lucr., H., silex, cautes V., aratrum, compes, bipennes, ligones H., alvus H., Cels. zaprtost, zapeka, cutis O. posušena, rubeta O., durior oris equus O. s trdim gobcem, ovum Cels. v trdo kuhano, gallina Cels. ne še mehko skuhana, aqua Cels. trda (= ki vsebuje mnogo trdih delcev), muria Col. razsol, s soljo prenasičen, lapis Plin., oculi duri trde (naspr. humidi): Plin., ali srepe, bolščave: Pl., cucullus Iuv. iz grobe tkanine, iuga premunt duriter colla Vitr., bracchia (catapultarum) … durius ducuntur Vitr. težje; subst. dūrum -ī, n
a) otrdel les vinske trte, olesenela trta: Col.
b) zapečeno blato: durum cacare Mart.

— II. pren.

1. trd
a) za okus = trpek: vinum Ca., Pall., sapor Bacchi V.
b) za sluh (o stvareh in osebah) = trdo zveneč, neskladen, grob, nespreten, surov: vocis genus … flexibile, durum Ci., durum verbum „beatitudo“ Ci., d. verba, d. compositio oratio Q., vox, consonantes, syllabae Q., cum mollia dure fiunt Q., dure inter se commissa Q., verba duriter aliunde translata Corn., quaedam alia ab illustribus poëtis ficta dure et rancide Gell.; (o pesniku): durus componere versūs H. nespreten, poëta durissimus Ci.
c) na videz (o upodabljajočih umetnikih in njihovih umetninah) = neotesan, nespreten, nevšečen, neizklesan: pictor durus in coloribus Plin., Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci., duriora Callon atque Hegesias, … molliora … Myron fecit Q., quid fusum durius esset H.; (o umetniku samem): pictor durus in coloribus Plin.

2.
a) utrjen, trden, neobčutljiv, močen, vztrajen: fortes et duri Spartiatae Ci., Atlas d., durum a stirpe genus, haec (extulit) … Scipiadas duros bello V., d. Hannibal, vindemiator, d. Iberia, o dura messorum ilia H., sine pascat durus aretque H., durum in armis genus L., d. iuvenci O., durissimus bos Varr., d. aliquis et agrestis Plin. iun.
b) neolikan, neomikan, neizobražen, neotesan, grob, robat, zarobljen, surov: ut vitā, sic oratione durus, incultus, horridus Ci., et moribus et ipso dicendi genere durior Ci., Stoici duriore et oratione et moribus Ci., doctrina (šola) paulo asperior et durior Ci., ne quid durum et rusticum sit Ci., duri tibi videor ingenii Sen. ph., membra moventes duriter Lucr., durius incedit? fac inambulet O.; pesn.: ducunt duras choreas O.; poseb. o epskem pesniku in epskem pesništvu: d. poëta, versus Pr., cothurnus (epsko pesništvo v naspr. z lirskim) O., pleraque dure dicere H.
c) nesramen, (pre)drzen: os Ter., duri puer oris et audax O., mihi videtur ore durissimo esse Ci., caput d., durae buccae fuit Petr., populi frons durior huius Iuv.
č) varčen, stiskaški: durus … nimis attentusque videris esse mihi H. (po nekaterih durus = duri laboris patiens).
d) trdega življenja vajen, trdoživ, trd do sebe: homo durus ac priscus Ci., durique severa Catonis frons Mart., duriter se habere, duriter vitam agere Ter.; v slabem pomenu = nedovzeten za kaj: C. Marius, qui durior ad haec studia videbatur Ci.
e) trd do drugih, trdosrčen, strog, neuklonljiv, brezčuten, krut, neusmiljen: satis pater durus fui Ter., durus in (do) plebem ordo Ci., durum agrestemque se praebere Ci., Varius est habitus iudex durior Ci., ipsis (creditoribus) durior inventus est C., d. genus V., d. miles, Ulixes O., educare aliquem duriter atque aspere Caecil. fr., duriter dicta Enn. fr., duriter facere Ter., durius aliquid appellare, durius accipere Ci., durius vitae suae consulere C. sam se usmrtiti, samomor napraviti, durius in deditos consulere L., durissime aliquem punire Hadrian. in Ulp. (Dig.); enalaga: animus Ci., ingenium H., durius ferro pectus O., d. mentes Val. Fl., vultus, supercilia O., duro perdere ferro O. neusmiljeno z „železom“ usmrtiti; durum est z inf. trdosrčno je, neprijazno je: durum est admittere O., durum estnegare Plin. iun.

3.
a) (o letnem času in vremenu) neprijeten, neugoden, hud: durius tempus, durissimo tempore anni, durae tempestates C., durissima hiems Ci., durum frigus Plin.
b) (o zemlji) težko obdelovalna: glaebae V., haec omnis dura cultu et aspera plaga est L.
c) trd = težaven, težak, nadležen: provincia Ter., durum hoc fortasse videatur Ci., si quid erat durius C. če je kaj težko šlo, si nihil sit durius C. ko bi sicer ne bilo nobenih težav, durum est contendere cum victore H. trdo delo je, durae subvectiones C., d. labor Lucr., V., venatus, munera belli O., ferri in duras vias O., d. iter Lucan.; occ. težeč, mučen, hud, neugoden, nevaren: lex, morbus Pl., servitus Pl., Ci., vita Ter., Fortuna Ci., fortunā duriore conflictari Ci., durior condicio, durior locus dicendi Ci., durissima rei publicae tempora Ci., durum initium adulescentiae N., d. curae, d. dolores V., res dura V. neugoden položaj, res durae O. nesreča, d. fames, paupertas H., valetudo H. bolezen, durius cadentibus rebus Suet.; (o izrazih) trd, žaljiv: nomen d. Ci., fortasse posset durum videri dicere „quaere quod agas“, molle et humanum est „habes quod agas“ Plin. iun. Subst. dūra -ōrum, n α) trdo ravnanje: dura timere Pr. β) težave, nadloge: siccis omnia dura deus proposuit (je naložil) H.