Franja

uprizoritven pridevnik
(o gledališki predstavi) ▸ színpadi, előadói, približek prevedka ▸ rendezőiRežiserka se je dobro zastavljene uprizoritvene zasnove lotila zelo previdno, mestoma kar preveč. ▸ A rendező nagyon óvatosan, néha kicsit túlságosan is óvatosan közelítette meg a jól átgondolt színpadi koncepciót.
Mladim gledalcem želimo ponuditi sodobno gledališče, skozi katerega bi lahko spoznali različne uprizoritvene principe. ▸ Szeretnénk a fiatal közönségnek olyan kortárs színházat kínálni, amelyen keresztül megismerhetik a színpadi adaptáció különböző elveit.
Poleg vsebinske relevantnosti besedilo ponuja tudi velik uprizoritveni izziv. ▸ A szöveg a tartalmi jelentőségén túlmenően komoly előadói kihívást is jelent.
Kafka ni dramatik, pa vendar so njegova dela doživela srečno uprizoritveno usodo. ▸ Kafka nem drámaíró, a műveinek mégis szerencsés színházi sorsa volt.
Gradi na tekstu in igralcu, vendar v končni podobi dosega dovršeno skladnost vseh uprizoritvenih sestavin. ▸ A szövegre és a színészre épül, de végső formájában az előadás minden összetevőjének tökéletes harmóniáját éri el.

upstairs [ʌ́pstɛəz]

1. pridevnik
ki je na zgornjem nadstropju

2. prislov [ʌ́pstɛ́əz]
po stopnicah navzgor; gori, zgoraj, v zgornjem nadstopju

to go upstairs aeronavtika, sleng dvigati se (letalo)
he was kicked upstairs figurativno, pogovorno napredoval je (ker so se ga hoteli znebiti)

3. samostalnik [ʌ́pstɛ́əz]
gornje nadstropje; stanovalci v gornjem nadstropju

ur|a² ženski spol (-e …)

1. (dnevni čas) die Tageszeit
ob tej uri um diese Tageszeit
ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
v opoldanskih urah so um Tagesmitte
v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
ob tej uri (sedaj) zur Stunde

3.
ob kateri uri? um welche Zeit?

4.
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

5.
ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf

ur|a³ ženski spol (-e …)

1. čas dogoditve: die -stunde (rojstva Geburtsstunde, smrtna Sterbestunde, smrti Sterbestunde, Todesstunde)
dan in ura Tag und Stunde
dan in ura smrti die Todeszeit

2. rok, primeren trenutek: die -stunde (ločitve/slovesa Trennungsstunde, odrešitve/odrešenja Erlösungsstunde, osvoboditve Befreiungsstunde, življenja Lebensstunde)
zadnja ura die letzte Stunde
zadnja ura bije die letzte Stunde schlägt
ure so mu štete seine Stunden sind gezählt

3.
šolska ura Schulstunde
učna ura Unterrichtsstunde
prosta ura Freistunde
dvojna ura Doppelstunde, Blockstunde
govorilna ura za starše Elternsprechstunde
-stunde (nemščine Deutschstunde, slovenščine Slowenischstunde, klavirska Klavierstunde, konverzacije Konversationsstunde, petja Gesangstunde, počitka Ruhestunde, pravljic Märchenstunde, računstva Rechenstunde, risanja Zeichenstunde, telesne vzgoje Turnstunde, verouka Religionsstunde, zemljepisa Erdkundenstunde, zgodovine Geschichtsstunde, glasbe Musikstunde, instrukcij Nachhilfestunde, vožnje Schulfahrt, Fahrstunde, vprašanj in odgovorov Fragestunde, za mlade Jugendstunde)
število ur die Stundenzahl
ur na teden Wochenstunden množina
pouk po urah der Stundenunterricht

4.
policijska ura čas zapiranja: Polizeistunde, Sperrstunde
prepoved gibanja: die Ausgangssperre

5.
molitvena ura (hora) die Gebetsstunde, die Hora, das Stundengebet
| ➞ → uradne ure

urbānitās -ātis, f (urbānus)

1. mestno življenje, poseb. življenje v Rimu: desideria (desiderium) urbanitatis Ci. ep.

2. meton. mestno, tj. olikano vedenje (obnašanje), prefinjen način življenja, olika, olikanost, omika, omikanost: homo summā urbanitate Ci. ep., litterae (slovstveno znanje) et urbanitas Ci. ep., deponendae tibi sunt urbanitates; rusticus Romanus factus es Ci. ep., addo urbanitatem, quae est virtus Ci. ep.; occ.
a) olikanost, olika, uglajenost, prefinjenost, prefinjen okus, rafiniranost v govorjenju, bodisi v izgovarjanju bodisi v izražanju (naspr. rusticitas): Q., urbanitatis color Ci.
b) olikanost v dovtipu, v šali, olikan (prefinjen) dovtip, olikana (pretanjena) dovtipnost ali šala: Sen. ph. idr., contumelia, si petulantius iactatur, convicium, si facetim, urbanitas nominatur Ci., risus, si aptus est, urbanitatis nomen assequitur Q., urbanitas oratoria, in iocis Q.
c) v negativnem pomenu velikomestni dovtip(i), velemestna dovtipnost: vernaculā utebantur urbanitate T. zganjali so svoje rimske mestne dovtipe.

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

urceolāris -e (urceolus) vrčen: urceolaris herba Plin., Veg., Ap. h. rastl. krišina (starejše mušnica, zidarica ali zidna trava) (Parietaria officinalis Linn.), s katero so otirali steklene vrče idr.

uredi|ti (-m) urejati

1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
urediti si lase sein Haar machen
urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
to se bo že uredilo das wird schon

3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen

úren² (-rna -o) adj.

1. agile, svelto, lesto:
imeti urne prste essere svelto di mano (tudi pejor., tatinski)
imeti urno pamet essere sveglio, ingegnoso

2. svelto, veloce:
biti urnih nog, imeti urne noge camminare svelto, veloce
rešile so ga urne pete si è salvato fuggendo a rotta di collo
ekst. urni korak passo alla bersagliera, da bersagliere

uresničeváti (-újem) | uresníčiti (-im)

A) imperf., perf. attuare, mettere in atto, concretare, realizzare, effettuare, portare a effetto, compiere:
uresničiti zamisli realizzare i progetti
uresničevati obljube, grožnje mettere in atto le promesse, le minacce

B) uresničeváti se (-újem se) | uresníčiti se (-im se) imperf., perf. refl. avverarsi, compiersi, concretarsi, realizzarsi:
uresničila so se tvoja predvidevanja le tue previsioni si sono compiute, si sono avverate

uresníčiti to realize; to carry out; to carry into effect, to bring to effect; to put into effect; to perform; to accomplish

uresníčiti načrt to realize (ali to carry out) a project
uresníčiti svoje sanje to make one's dreams a reality
uresníčiti se to be realized (ali carried out); to come true, to prove true
moje bojazni so se uresničile my fears were realized
moje sanje so se uresničile my dream came true

urge² [ə:dž] prehodni glagol
nagnati, naganjati, tirati; tiščati, pritiskati; siliti, nagovarjati, rotiti, urgirati; spodbosti; iznesti, predložiti (against proti)
(npr. argumente), predočiti, navesti (kot vzrok); posebno naglasiti, poudariti; priporočiti, opomniti; pospešiti (tempo, delo)
neprehodni glagol
siliti, rotiti, trdovratno vztrajati (on pri)

to urge a horse forward priganjati konja
to urge the abolition of slavery z vso silo se zavzemati za odpravo sužnosti
to urge necessity of immediate action poudarjati potrebo takojšnje akcije
to urge one's way utreti si pot
I urged him to aceept the offer silil sem ga, naj sprejme ponudbo
I urged him not to undertake the business rotil sem ga, naj se ne loti tega posla
he urged his inexperience izgovarjal se je s svojo neizkušenostjo
he urged his men on priganjal je svoje može naprej
his officers urged an immediate retreat njegovi častniki so svetovali takojšen umik
the officer urged the need for haste častnik je izrecno (krepko) opominjal k naglici

úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
ženska urica orologetto da donna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
urice so mu štete ha le ore contate
naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

urtīca -ae, f

1. kopriva: Cat., Pers., Plin. idr., me recuravi otioque et urticā H. ali herbis vivis et urtica H. s koprivjo zelenjadjo (ki so jo jedli spomladi, da bi se ubranili bolezni).

2. morska kopriva: Plin., echinos, lopadas, ostrias, balano[s] captamus, conchas, marinam urticam, musculos, placusias striatas Pl.

3. pren. pohotni mik, pohotna srbečica, pohotnost, pohota, mik, draž: unde haec tetigit, Gradive, tuos urtica nepotes? Iuv.

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.

usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.

1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce

2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire

3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano

4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere

usare

A) v. tr. (pres. uso)

1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico

3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo

5. imeti navado

B) v. intr.

1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na