Franja

idēa f

1. filoz., psihol. ideja:
idea fissa fiksna ideja

2. misel; mnenje; predstava:
avere un'idea chiara di qcs. kaj si jasno predstavljati, imeti jasno predstavo o čem
neanche per idea sploh ne, nikakor ne

3. ideja, osnovna, vodilna misel:
idea guida di un'opera vodilna ideja nekega dela

4. ideja, ideologija, kredo:
l'idea della non-violenza ideja nenasilja

5. ideja, predstava, pojem:
avere un'idea vaga di qcs. o čem imeti nejasno, splošno predstavo
non averne la più pallida idea o čem ne vedeti prav ničesar

6. mnenje, sodba, pogled:
avere idee larghe, ristrette biti širokih, ozkih pogledov

7. namera, načrt:
vagheggiare, accarezzare un'idea imeti kaj v načrtu, želeti si

8. zamisel, domislica, pobuda:
bella idea, la tua ta ti je pa res dobra!

9. videz:
non dà l'idea di una persona seria ni videti resen človek, ne zbuja videza resne osebe
un'idea di malce
lo sfondo è tutto verde con un'idea di giallo ozadje je zeleno z malo rumenega

idea ženski spol (za)misel, ideja, pojem, domislek, mnenje, naziranje, predstava, slika; načrt, namen; muha(vost); domišljija

idea fija fiksna ideja
hombre de idea samonikel duh
de mala idea zloben
abrazar una idea postati privrženec neke ideje
abrigar una idea gojiti misel
tener idea de nameravati
no tiene V. idea de lo rico que es ne morete si predstavljati, kako bogat je
no tengo (ni) la menor idea de ello nimam najmanjšega pojma o tem
¡qué idea! ¡vaya una idea! kakšna ideja!
ideas políticas politično prepričanje
cambiar ideas izmenjati mišljenja
ser pobre de ideas biti reven z idejami

Idee, die, (-, -en) ideja (tudi Philosophie), fixe Idee fiksna ideja; predstava; misel, zamisel; keine Idee haben ne imeti pojma (nimam pojma) (von o) ; Keine Idee! Sploh ne!, Niti slučajno!; eine Idee zu (weit, scharf ...) za spoznanje (predaleč/preširoko/preostro); du hast (vielleicht) Ideen! imaš pa predstave!

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

identifiable [idɑ̃tifjabl] adjectif ki se mu more ugotoviti identiteta (istovetnost)

les cadavres ne sont pas identifiables trupel ni mogoče identificirati

identique [-tik] adjectif identičen, istoveten, popolnoma enak, isti

il est toujours identique à lui-même on je vedno isti, se ne spremeni

id-eō, adv. (ixpt. = id eo „to v ta namen“) zato, zaradi tega; klas. redko abs., nanašajoč se na prejšnje misli: Pl., Cels., Ph., Plin., Suet., ideo enim ille summum bonum εὐϑυμίαν appellat Ci., neque ideo est Gaditanorum causa deterior Ci., atque ideo ad Pompeium contendit C., videbat id sine rege Persarum non posse fieri ideoque eum amicum sibi cupiebat adiungi N. Adv. večinoma pojasnjen s stavki

1. kavzalnimi: Pl., Varr., Cels., Plin., Q., Dig., illum, quod moram supplicio quaereret, ideo clamitasse … Ci., quia maius est beneficium, ideo a vobis peto, ut … Ci., ne me foliis ideo brevioribus ornes, quod timui mutare modos H., qui ideo felicia bella vestra esse, quia iusta sint, prae vobis fertis L., ideo magis propera, quoniam id nunc aggressus est Sen. ph.

2. finalnimi: Q., ideo videntur medias facere angustissimas, ut figuram imitentur earum Varr., quod id ideo facerent, quo facilius deminuerent hostes Varr., ideone Tarquinius exactus, ut … Ci., ideoque decemviros conubium diremisse, ne incerta prole auspicia turbarentur L., nec ideo Rhenum insedimus, ut Italiam tueremur, sed ne quis alius Ariovistus regno Galliarum potiretur T.

3. z dodano nikalnico nanašajoč se na kak kondicionalni stavek: nec si bis tanto ampliorem fundum … colas, ideo duo vilici … habendi fuere Varr., vestrae sapientiae est, iudices, non, si causa iusta est … , ideo vobis quoque vos causam putare esse iustam Ci., si tamen tempestate fuerit abreptus, non ideo minus erit gubernator Q.

4. posamič: non quin breviter reddi responsum potuerit … , ideo potius delectos patrum ad eum missos L.

idiot samostalnik
1. izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ idiótaBralci niso idioti, in nehajmo jih že podcenjevati. ▸ Az olvasók nem idióták, és ne becsüljük le őket.
Sopomenke: bedak, butelj

2. izraža negativen odnos (oseba z motnjo v razvoju) ▸ idióta
"Bolni ljudje, hudo bolni," je poudaril, "so samo bolni, niso otroci ali idioti." ▸ „Beteg, nagyon beteg emberek” – hangsúlyozta –, „csak betegek, nem gyerekek vagy idióták.”

idiotka samostalnik
1. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ idióta, félnótás, bolond
Ne imej babice za idiotko! ▸ Ne nézd idiótának a nagyit!

2. (ženska z motnjo v razvoju) ▸ idióta, bolond, félnótás
V vasi mojega očeta je živela idiotka, ki je bila čez dan zaprta v hiši. ▸ Apám falujában élt egy félnótás nő, akit napközben a házba zártak.

idle¹ [áidl] pridevnik (idly prislov)
brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen
ekonomija neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital)
tehnično ki stoji (stroj), v praznem teku
agronomija neobdelan

idle attempt nesmiseln poskus
ekonomija idle capital mrtev kapital
an idle compliment prazna pohvala
idle current prazen tok
idle curiosity gola radovednost
idle hands brezposelni delavci
to lie (ali stand) , idle stati, ne delati (stroj)
idle motion prazen tek
idle rumour prazna govorica
to run idle v prazno teči (stroj)
idle talk prazen pogovor
ekonomija idle time zgubljen čas

iēiūnium -iī, n (iēiūnus)

I.

1. vzdržnost od jedi, post: Cels., Sen. ph., ieiunium Cereri instituere L.; pri pesnikih (iz metričnih razlogov) pl.: die, quo tu indicis ieiunia H., posuit ieiunia O. je opustil post, je prenehal s postom, ieiunia diramque famem finire O., illos longa domant inopi ieiunia victu O.; pren.: utinam saltem tam opimā mensā iam (ab) stilo tuo ieiunium excipias Aug.

2. pesn. meton.
a) lakota: ieiunia placare, sedare, solvere O., rore mero lacrimisque suis ieiunia pavit O.
b) žeja: undae ieiunia Lucan. —

II. metaf.

1. suhost, mršavost (živali): ne … invalidi patrum referant ieiunia nati V.

2. neplodnost, nerodovitnost: macram ac tenuem terram ieiunio laborare Col.

iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. -ē (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)

I.

1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.

2. meton.
a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —

II. metaf.

1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.

2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.

3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.

4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.

5.
a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell.

ī-gnāvus 3, adv. īgnāvē in īgnāviter (in¹ + gnāvus)

1. len, leniv, nemaren, nedelaven, medel, šibek, slaboten, brez moči (krepkosti), neučinkovit: ignavae fame (apes) V., ign. fuci, ign. pecus V., gravitas V. ali globus Plin. nepremična, bubo O., preces O., ignavo stupuerunt verba palato O. nemim, onemelim O., anni, otia O., lux Iuv. dan brezdelja, senectus Ci. medla, slabotna, partes Plin. brez moči, brez duha, cornicula Plin. nekoristni, brez koristi, odi homines ignavā operā Pac. fr. brezkoristnega —, brezkrušnega dela, repetitio ign. Gell. nepomembno, quaeque gustu ignava sunt Aus. pusto, neužitno; v komp. in superl.: te sene senum omnium neminem esse ignaviorem Pl., homo ignavior Ci., ille ignavissimus Pl. malopridnež —, lopov stare mere, sucus … multum opio ignavior Plin. precej manj učinkovit, ignavissimus poëta Gell. dokaj slab; z ad: ab ignavissimo ad opera ac muniendum hoste L., haud ignavus ad ministeria belli iuvenis T.; z objektnim gen.: legiones operum et laboris ignavae T.; z inf.: ignavum rediturae parcere vitae Lucan.; metaf.: nemora evertit multos ignava per annos V. nerodovitne; adv. = medlo, brez moči, z odporom: cur tam ignaviter hoc praesertim tempore quaeris? Luc. ap. Non., an ego, cum omnes caleant, ignaviter aliquid faciam? Hirt. in Ci. ep., ignave dicere multa H., ignave multa fatetur H.; v komp.: summas carpere ignavius herbas V.

2. bojazljiv, strahopeten, malosrčen, kot subst. m bojazljivec, strahopetec, strahopetnež: ignavus miles ac timidus Ci., ignavissumi homines … omnia ea sociis adimere, quae fortissumi viri victores hostibus reliquerant S., strenuus aut ignavus miles L., ignavissimus ac fugacissimus hostis L., Galliae ignavum conferunt stipendium Vell. v lenobi in bojazljivosti; z abl. loci: ut quisquis ignavus animo T.; z adversum, inter ali in z acc.: canis ignavus adversum lupos H., feroces inter socios, ignavi inter hostes L., ferox in suos, ignavus in hostes Amm.; subst.: fortis ignavus, audax timidus Ci., in bello poena ignavis ab imperatoribus constituitur Ci., cedentibus ignavis et imbecillis Ci., in victoria vel ignavis gloriari licet S., non timido, non ignavo tum cessare licuit Cu.; adv.: ne quid timide, ne quid ignave … faciamus Ci.

3. act. = ki povzroča lenobo (mlahavost), ki slabi: frigus, aestūs O., letum O. (po drugih = neslavna), dolor Plin.; od tod tudi: genus interrogationis Ci., ratio Ci., sklep, ki vodi k nedelavnosti; pesn.: hiems ignava colono V. ki prinaša mir (ali pa = ki se v miru preživi, brezdelna) V.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

ignorance [ígnərəns] samostalnik
ignoranca, nevednost, omejenost

to be in ignorance of s.th. ne vedeti za kaj

ignorance [injɔrɑ̃s] féminin nevednost, neznanje

être dans l'ignorance de ne vedeti za
faire preuve d'une ignorance complète (crasse) dokazati svoje popolno neznanje
tenir quelqu'un dans l'ignorance de ses projets komu ne dati vedeti o svojih načrtih, prikrivati mu svoje načrte

ignorancia ženski spol nevednost, neznanje

por ignorancia zaradi nepoučenosti
pecar de ignorancia zmotiti se v nevednosti
ignorancia no quita pecado nevednost ne zaščiti pred kaznijo

ignorant, e [-rɑ̃, t] adjectif neveden, neizobražen; masculin nevednež, praznoglavec

être très ignorant en histoire zelo slabo poznati zgodovino
être ignorant de quelque chose ne vedeti za kaj, biti neveden (en quelque chose v čem)
faire l'ignorant delati se nevednega

ignoranza f

1. nevednost, nepoznavanje:
la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja

2. neznanje, neizobraženost

3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti

ignorirati glagol
(ne upoštevati) ▸ ignorál, figyelmen kívül hagy, nem vesz róla tudomástMinistrstvo za kulturo ignorira celo pozive tožilstva. ▸ A kulturális minisztérium még az ügyészi fellebbezéseket is ignorálja.Nekdo vam izkazuje naklonjenost, vi pa ga ignorirate. ▸ Valaki szeretetet mutat Ön iránt, Ön azonban nem vesz róla tudomást.
Zdaj ni več mogel ignorirati nelagodja, ki ga je navdajalo že ves čas. ▸ Most már nem tudta tovább figyelmen kívül hagyni a kellemetlen érzést, amely mindvégig vele volt.