Franja

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

peindre* [pɛ̃drə] verbe transitif na-, poslikati; pleskati; pobarvati; figuré izraziti

se peindre (po)barvati se, (na)šminkati (se)
(figuré) peindre en beau, en gris lepo, sivo slikati
peindre le paysage, à l'aquarelle slikati pokrajino, akvarele
peindre au pistolet pleskati s pištolo, »špricati«
se faire peindre dati se slikati
se peindre (po)kazati se, videti se

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

pekača samostalnik
(nizka posoda za peko) ▸ tepsi
Zavitek dajo v pekačo, polijejo z vročimi ocvirki in takoj porinejo v peč, kjer se peče pol ure. ▸ A tekercset tepsibe teszik, forró tepertővel öntik le, majd azonnal beteszik a sütőbe, ahol fél órát sül.

peketáti

kopita peketajo po tlaku les sabots résonnent sur le pavé

peklénski (-a -o) adj.

1. infernale, dell'inferno:
peklenski ogenj il fuoco dell'inferno

2. pren. (hudoben) malvagio, satanico, diabolico

3. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) d'inferno. dell'inferno, infernale, bestiale; cane:
peklenska vročina un caldo d'inferno
peklenski mraz un freddo infernale, un freddo cane
prestajati peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
min. peklenski kamen pietra infernale
peklenski stroj ordigno esplosivo, bomba a orologeria

pelado gol, nag; brez drevja; čisto ostrižen; brez denarja

canto pelado prodnik (kamen)
rompió a grito pelado nenadoma je začel kričati
le dejó pelado čisto ga je oskubil
pelado m Am pijanost

pelare

A) v. tr. (pres. pelo)

1. skubsti, goliti, smukati:
pelare un pollo skubsti piščanca
pelare un ramo osmukati vejo
pelare un prato ogoliti travnik
pelare il cranio a zero šalj. ostriči glavo na balin
gatta da pelare težka zadeva, kočljiv položaj

2. olupiti:
pelare le patate lupiti krompir

3. pren. rezati:
un freddo che pela mraz, ki gre do kosti

4. pren. guliti, skubsti:
pelare i clienti guliti, skubsti stranke

B) ➞ pelarsi v. rifl. (pres. mi pelo) oguliti se

peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
peljati avto conduire une voiture
peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
peljati za roko mener par la main
peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
ta pot pelje v ce chemin conduit à
peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
to ne pelje nikamor cela ne mène à rien

peljáti (péljem)

A) imperf.

1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro

2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza

3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana

4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente

B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

peloter [plɔte] verbe transitif naviti v klobčič; figuré, familier premikastiti; familier indiskretno božati, otipavati; laskati se (quelqu'un komu); verbe intransitif (pred začetkom igre) igrati z žogo (za ogrevanje)

peloter en attendant partie delati prve, tipajoče poskuse, (le) poskusiti

peloton [plɔtɔ̃] masculin klobčič, zvitek; militaire krdelo, skupina, vod, plotón; sport moštvo, oddelek, skupina

peloton d'exécution skupina vojakov, ki izvede ustrelitev, usmrtitev obsojenca
peloton de punition, de discipline (militaire) kazenski, disciplinski oddelek, četa
peloton de graisse (familier, figuré) debelinko
feu masculin de peloton skupinsko streljanje
être dans le peloton de tête (familier) biti med prvimi (v tekmi, natečaju)
se mettre en peloton (familier) zviti se v klobčič

pena f

1. kazen:
pena capitale, pena di morte smrtna kazen
pena detetentiva zaporna kazen
pena disciplinare disciplinska kazen
pena pecuniaria denarna kazen
infliggere una pena naložiti kazen

2. relig. kazen, muka:
le pene dell'inferno peklenske muke

3. ekst. kazen:
a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni

4. ekst. muka, bolečina:
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine

5. skrb; usmiljenje:
anima in pena nemirna duša
essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
far pena smiliti se

6. muka, trud:
darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
a gran pena, a mala pena komaj

péna écume ženski spol ; (piva) mousse ženski spol ; (slina) bave ženski spol

milna pena mousse de savon
morska pena écume de mer
zlata pena oripeau moški spol, clinquant moški spol, lamelles ženski spol množine d'or
pokrit s peno couvert d'écume, écumant, écumeux
posneti peno s sirupa écumer le sirop

péna (-e) f

1. schiuma, spuma:
brivska pena schiuma da barba

2. (slina na ustih) schiuma, bava

3. gastr. mousse franc.; spuma

4. teh. schiuma (plastica)

5.
pena za gašenje schiuma per estintore
pren. biti le pena essere irrilevante, insignificante
pren. vse je dim in pena sono tutte inezie
min. morska pena schiuma di mare, sepiolite

penchant [pɑ̃šɑ̃] masculin nagnjenje (pour la musique za glasbo); vieilli pobočje, reber, strmina, breg; figuré simpatija

être sur le penchant de sa ruine (figuré) biti na robu prepada

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv